
Naročite se
|Prijavite se
L'ombelico del mondo, živahni hit italijanskega kantavtorja Jovanottija, je star že več kot tri desetletja, a je hit mojih letošnjih počitnic na od boga pozabljenem otoku. Med jutranjim tekom se namreč melodija pesmi o popku sveta v moji glavi bori za prevlado s škržati, ki jih je prebudilo jutranje sonce.
Popek se mi je zasadil v možgane na začetku dopusta, ko sem med sklanjanjem po knjigo na plaži ponesreči tja ujel oso, ta me je pičila, nato pa mi je močno zateklo kar zajetno območje okoli popka. Domačine je moja težava zabavala in privoščili so mi, da bi me leteči stvor pičil malo nižje. Te šale so bile smešne samo njim in morda malo tudi moji ženi.
Ko sem s tako otrdelim trebuhom ob rani jutranji uri tekel po makadamu na vrhu otoka, sem imel na voljo omejen nabor misli. Lahko sem tuhtal, kje me bodo presenetile divje svinje, ki so se tam v nekaj letih menda lepo razmnožile, ali pa sem se spraševal, kdaj bo izginila nadležna otrdlina okoli popka. Hvala torej Jovanottiju, da mi je pomagal tri tedne premagovati neprijetne jutranje misli.
Ker je otok majhen, tekaška trasa na njem ne more biti dolga, zato sem po drugi ali tretji ponovitvi jutranjega rituala že vedel na pamet, na katero od neregistriranih starih krip ob poti bom splezal, če bi se slučajno kje srečala z divjo svinjo. V oko mi je denimo padel siv opel, ki se mu je od morske soli načeta barva luščila dobesedno pred očmi mimoidočih. V desetih dneh je brezbarvni kripi s pokrova motorja izginila še edina barvna zadeva, čez zaplato rje nalepljena nalepka z japonsko zastavo.
Ko sem enemu od domačinov med opoldanskim pivom omenil svojo zamisel, kako bi se lahko izognil neprijetnemu srečanju z veprom, me je nemudoma poučil, da živim v zmoti. To so v resnici registrirani avti, ki jim turisti pokrademo tablice, da bi imeli spomin na dopust na otoku daleč od popka sveta. Pri takšnih šaljivcih za naslednjo sezono pričakujem, da bodo gostinsko ponudbo obogatili z novo vrsto ribe, ki bo po videzu nenavadno spominjala na meso divjega prašiča.
Komentarji