Trumpova ožina

Verjetno sem iz drugih časov. Iz drugih krajev. Od drugih ljudi. Starši so me kljub skromnosti učili spoštovanja do vsega, kar nas obdaja. Nekaj je dodalo tudi to, da sem zrasel v kraju, ki so ga prestrelili tujci v romantičnih in idealnih časih, ko so Portorož obiskovali še Marcello Mastroianni in vrsta drugih gospodov. Portorož je bil tako drugačen svet, jaz pa kot riba v morju v njem.

Z leti se je počasi vse sfižilo. Hitro sem dojel, zakaj Benečani stresajo jezo na turistične kobilice s križark. Nemški poznavalci panoge so že pred 50 leti zahtevali nujen razvoj turizma z »ajnzihtom«, z občutkom za kraj, za naravo, okolje, s pravo mero za kulturo, celo za ljudi ...

Kje pa! Svet gre ravno v nasprotno smer.

Dva dneva sem stiskal zobe in razmišljal, kam vse je prodrla Trumpova logika zasedbe katerekoli ožine na svetu FOTO: Stringer Reuters

Tri dni in tri noči je skupina petih moških srednjih let, z občutkom pravice misliti izključno nase, popivala na lepem vrtu sredi stoletja starih hiš Pirana. Glas in korajžo so krepili s pijačo in z nočjo, ravno tedaj, ko je kakih 50 sosedov upalo, da si bodo za predah od grozne vročine lahko privoščili vsaj malce sveže poletne noči za počitek. Udeležencev tovrstnega »team buildinga« ni prav nič zanimalo, ali so počitek kratili otrokom, starejšim, bolnikom, nenazadnje tistim, ki so naslednjega dne odšli na šiht ... Oni so si pridno točili, se na ves glas prepričevali, navijali glasbo in brez slehernih pomislekov zasedli prostor.

Sredozemska mesteca so najbrž narejena zato, da smo žalujoči ostali pohlevno tiho. Dva dneva sem stiskal zobe in razmišljal, kam vse je prodrla Trumpova logika zasedbe katerekoli ožine na svetu. Mi si upamo, zato lahko! Tretjega večera sem malce pred polnočjo le poklical Ljubljančana, ki ga drugi ljudje nikakor ne zanimajo. Vprašal sem ga samo, ali so že slišali za odnos do okolja, vsaj do spomenikov, če ne do ljudi. Glasnost so znižali za 15 odstotkov, ampak žurirali so dalje in ukradli še eno nežno poletno noč. Jaz, poslednji Mohikanec, pa menda nimam pojma, kakšno prihodnost so nam namenili s temi ožinami.