Umetnost nekupovanja

Če vas zanima, kateri od zdavnaj pozabljenih predmetov bo jutri, prihodnji mesec ali čez kako leto spet v modi, imam nasvet. Preberite, kaj sem jaz vrgel proč, tega ne počnite in boste na dobri poti.

Pred mnogimi leti sem med enim od redkih napadov redoljubja zmetal v smeti kup starih gramofonskih plošč, ki jih že dolgo nisem poslušal, gramofona nisem imel in plošče so bile iz mode. Danes gledam turiste, kako po starinarnicah brskajo za zaprašenimi ploščami in za moje smeti plačujejo tudi po deset evrov na ploščo.

Ko sva z ženo kupila prvi avto, ki ni imel več kasetofona, je bilo neumno imeti v predalu kupe avdiokaset. Nekaj predalov kaset je končalo v smeteh. Da se ne boste spraševali, kdo je obvaroval življenje od boga pozabljenemu nosilcu zvoka.

Ne le da so stare kasete še žive, še kako živi zvezdnici Taylor Swift in Billie Eilish ponujata kupcem novo glasbo tudi na kasetah. Novih. Nostalgični ljubitelji glasbe in nove generacije, ki znova odkrivajo stare analogne formate, pa dajejo posel podjetjem, kot je ameriški izdelovalec kaset National Audio Company.

Podobno sem se v preteklosti znebil velikega dela družinske zbirke videokaset formata VHS, torej je povsem razumno pričakovati ponoven razcvet tega formata. Ker sem končno doumel, kako zanikrn odnos imam do starih stvari, sem sklenil, da se ne bom ločil od bogate zbirke cedejev in devedejev. Verjetno ne bodo nikoli več nič vredni, a kljub temu.

Vse to pišem v zaprašeni starinarnici v Istanbulu, obdan s starimi urami in potemnelim pohištvom, kavo mi streže zbiratelj in lastnik starinarnice. Med enim od klepetov mi je zaupal, da po vsem svetu kupuje starine, o poslu pa radovedne Turke poučuje na posebnih tečajih, v zameno za ustrezno količino turških lir, seveda.

Čeprav me ta posel ne zanima, sem ga prosil za najboljši nasvet, kar mi jih lahko da. Mož, ki je sodeč po natrpani starinarnici, sklenil ogromno poslov, je izstrelil: »Največkrat je najboljši tisti posel, ki ga nisi sklenil.« On že ve.