Vse moje živali

Sredi noči me zbudi pritajeno renčanje. Pritipam se do mobilnika, da mu s svetlobo zaslona pomagam skočiti na posteljo. Zavali se tesno ob moje noge in se do jutra prerine tja, kjer bi noge morale biti za udoben spanec. Ko vstanem, takoj izkoristi priložnost in zasede še blazino. Čeprav polomljena, mu vse odpustim, ko se med raztezanjem priplazi k meni, začne deliti poljubčke in se razposajeno potaplja v posteljnino. Moja kosmata pasja pošast, le kaj bi brez tebe! In kaj bi ti brez naju z B.! Zelo verjetno bi se že več let podil po nekih drugih loviščih.

Pozimi moja jutranja rutina zajema tudi hranjenje ptic. Vse je lažje kot pol ure telovadbe. Golobi že čakajo na strehi sosednje hiše, in ko nasujem semena na tla in v krmilnico, se družno s turškimi grlicami spustijo dol in začnejo goltati zajtrk. Pridušam se nad njihovo požrešnostjo, saj se je cena semen od vojne v Ukrajini podvojila, a jim ni mar za geopolitiko. Najbolj požrešna je »šepavka«, ki eno nogo vleče za sabo, vendar ni videti, da bi bila zaradi tega bolj ranljiva, saj krmilnico obiskuje že kakšnih pet let. Jabolko na dan dobi tudi kos, ki ni več isti kot pred leti, a tudi on, kot njegova predhodnika, sadež odvleče v kritje, kjer lahko obeduje varen pred ujedami.

Micotakis, ki je bil poleti ves mršav in anemičen, je jeseni dobil kakšen kilogram in izgubljeno samozavest. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek/Delo

Poleti se na morju družim z Maxi in Micotakisom, o katerih sem kot naivna šestnajstletnica mislila, da sem njuna najljubša turistka, dokler nisem videla, kako se Maxi prepušča drugim. Letos sem ju obiskala še novembra in z olajšanjem ugotovila, da je Micotakis, ki je bil poleti ves mršav in anemičen, dobil kakšen kilogram in izgubljeno samozavest, Maxi pa se ima lepo tudi brez turistov, s svojim dobrodušnim lastnikom.

Moje živali so tudi tiste, ki jih ni več. Gren, Romi, Piko, Lady pa Meli, Ajša, Lina, Lu, Messy, Zoja … Vse pasje in mačje duše, ob katerih sem odrasla, s katerimi smo kakšno ušpičili in si obljubili, da ne bomo nikomur povedali, bili skupaj v dobrem in slabem, predvsem pa zunaj, v naravi. Le kaj bi brez vas. Le kaj bi brez narave.