Zakladnica spomina

Med vožnjo na letališče po najljubša prijatelja se mi je iz radia pripeljala v misli prelepa pesem z verzi: Milijon in ena slika,/vsaka nov spomin/in nov utrinek, ki ljubezen/v nas prebudi. // Milijon in ena zvezda, / vse, kar je lepo …

V moji stari pločevinasti – Quality street – škatli spominov je poleg fotografij tudi razglednica, na kateri piše LOVE, z letnico mojega rojstva. Pred leti sem si jo kupila v Marakešu, v vili z vrtom Le Jardin Majorelle modnega velikana Yvesa Saint Laurenta. Veljal je za zelo občutljivega in srčnega človeka. Od leta 1970 je vsako leto naslikal eno podobo z besedo LOVE, vkomponirano v odtenke njemu tako ljubega Maroka. Ljubeznive kartice je do smrti pošiljal vsem, ki so mu kaj pomenili. Ki jih je imel rad. Za spomin na vse, kar je v življenju lepo.

Vedno, ko je na sporedu, si ogledam angleški film Ob tebi (Me Before You) o tetraplegiku Willu, ki se mu zdijo dnevi brez radosti in natanko ve, kako bo temu naredil konec, obenem pa ne ve, da mu bo negovalka Lou s smehom vrnila mnogo lepih dni. Njuna skupna pot jima prinese več, kot sta si predstavljala ... Čustveni vihar otopli pusto septembrsko popoldne. Naredi miselni rez do večera. In zanese nazaj. V spomine. Ta lepe, ki mi jih pomagajo obuditi fotoalbumi.

Četudi neki lep trenutek mine in precej gotovo bo minil, se moramo spomniti, da je še kako obstajal. Da je bil resničen. Da ni izginil. Tudi zato tako rada fotografiram lepe trenutke z ljubimi ljudmi. Francoski sociolog, etnolog in antropolog Marcel Mauss je sicer trdil, da so najlepši spomini tisti, ki jih lahko pozabimo. A v svojem najbolj znanem delu, Eseju o daru, je hkrati priznal: »Vse, kar dobimo od ljubljene osebe, je v resnici zakladnica spomina.«