Zlata vredni ljudje

Po službi sem morala še v knjigarno po knjigo za hčerko. Nisem se mogla zadržati, z menoj je šla tudi prva prevedena kriminalka Švedinje, ki v domovini podira prodajne rekorde. Tolažim se, da nakup ni bil zgrešena poteza, brale jo bomo mama, hči in jaz, pravzaprav je bil izjemna ­investicija. Potem sem pred pošto celo večnost čakala na avtobus, ko je prišel, pa je bil nabito poln. Resno sem razmišljala, kaj bi z arogant­nim mulcem, ki je sosednji sedež rezerviral za svoj nahrbtnik, ko ga je čisto k šipi stisnila okroglolična starejša gospa. Karma zna biti učinkovita, sem zadovoljno pomislila. »Gospodje, se boste pa ja pomaknili malce naprej in spustili v avtobus še vse te simpatične dame,« je bilo na Bavarskem dvoru slišati vesel glas iz ospredja avtobusa. Potniki so, muzajoč se, ...