Sluh izgubljamo počasi, zato prve znake pogosto preslišimo

Večina ljudi o sluhu začne razmišljati šele takrat, ko opazi, da pogovor v družbi postaja naporen, da je televizija preglasna ali da v hrupnem prostoru težje razume sogovornika. A izguba sluha praviloma ne nastopi nenadoma. Razvija se počasi in skoraj neopazno, zato prve spremembe pogosto pripišemo utrujenosti, stresu ali preglasnemu okolju.

Sluh pomembno vpliva na vsakodnevno življenje, odnose in občutek povezanosti z okolico. Kadar slabše slišimo, postanejo pogovori zahtevnejši, marsikdo se začne umikati iz družbe, hkrati pa možgani dobivajo manj zvočnih informacij. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da skrb za sluh ni povezana zgolj z ušesi, ampak tudi z aktivnostjo možganov in splošnim počutjem.

Kako prepoznamo prve spremembe sluha?

Eden prvih znakov, da z našim sluhom morda nekaj ni v redu, je občutek, da ljudje okoli nas govorijo tiše, manj razločno ali bolj nerazumljivo kot nekoč. Pogosto se zgodi, da pogovor sicer slišimo, težje pa ujamemo njegovo bistvo, ker posameznih besed ne razločimo dovolj dobro. Takšne spremembe se navadno prikradejo počasi, zato jih sprva hitro pripišemo utrujenosti, hrupu v prostoru ali temu, da sogovornik govori prehitro.

Posebej zahtevni postanejo pogovori v hrupnem okolju, denimo v restavraciji, na družinskem srečanju ali zabavi, kjer se glasovi prepletajo z glasbo in drugimi zvoki. Takrat možgani težje ločijo govor od ozadja, zato spremljanje pogovora zahteva več napora. Znak, ki ga pogosto najprej opazijo domači, je tudi glasneje nastavljen televizijski ali radijski zvok. Če nas bližnji večkrat opozorijo, da je zvok preglasen, ali če jih pogosto prosimo, naj ponovijo povedano, je smiselno preveriti sluh.

Zakaj izgubo sluha pogosto predolgo zanikamo?

FOTO: Widex

Prvi pomemben korak je, da si priznamo, da ne slišimo več tako dobro kot nekoč in da je smiselno poiskati pomoč. To za marsikoga ni preprosto, saj sluh pogosto povezujemo s staranjem, zato neprijetne občutke raje odložimo na pozneje. A preverjanje sluha ni priznanje nemoči, temveč način, da si olajšamo vsakodnevne pogovore in ostanemo bolj sproščeni v družbi.

Preprost test sluha lahko opravite kar po spletu z uporabo našega Online Test Sluha. Če vam bližnji vztrajno govorijo, da slabo slišite, in če je bil tudi rezultat spletnega testa ne najbolj obetaven, se lahko prijavite na brezplačen preizkus sluha v enem od slušnih centrov.

Slušni akustik vam bo svetoval, kako naprej. Če imate konkretne znake slaboslišnosti, vas bo napotil do osebnega zdravnika, ki vam bo po svoji presoji izdal napotnico za specialista ORL. Če bo ta ocenil, da bi za vašo boljšo komunikacijo potrebovali slušni aparat, se z izvidi nato oglasite v najbližjem slušnem centru, kjer vam bodo slušni akustiki svetovali pri izbiri ustreznega modela slušnega aparata.

Tam se bo slušni akustik z vami pogovoril o vaših težavah, navadah in vsakodnevnih okoliščinah ter vam svetoval pri izbiri ustreznega modela slušnega aparata. Razložil vam bo njegovo delovanje in uporabo, nekatere aparate pa lahko po dogovoru preizkusite tudi doma. Po dogovorjenem času skupaj preverita, kako ste se na aparat navadili in ali je treba nastavitve še prilagoditi.

Rešitve za sluh, ki sledijo življenjskemu slogu

FOTO: Depositphotos

Skrb za sluh je tesno povezana z našim vsakdanom. Nekdo veliko časa preživi v vodi, drugi pogosto potuje, tretji dela v hrupnem okolju ali težko spi zaradi zvokov iz okolice. Zato tudi rešitve za zaščito sluha niso enake za vse. Prilagojene morajo biti navadam, okolju in načinu življenja posameznika.

Dober primer so silikonski čepki za ušesa, po katerih ljudje pogosto posežejo poleti, ko več časa preživijo ob morju, bazenu ali jezeru. Priporočljivi so v primerih, ko bi vdor vode v sluhovod lahko povzročil težave oziroma posledično vnetje, na primer pri otrocih, ki imajo v bobnič vstavljene timpanalne cevke. Čepki za ušesa so zelo primerni za vse, ki jim po plavanju voda ne steče iz ušes, pozneje pa se to kaže z bolečinami in vnetji. Čepke svetujemo tudi vsem, ki so zelo veliko v vodi, tako da so koža, sluhovod in bobnič nenehno mokri in posledično tudi bolj dovzetni za vnetja ali poškodbe. V teh primerih čepki za ušesa delujejo predvsem preventivno.

Če vas moti na primer hrup v kampu ali pa imate hotelsko sobo na živahni ulici, vi pa ne morete spati, potem so čepki za ušesa idealna rešitev. Zelo prav pa pridejo tudi, če vas ponoči moti smrčanje.

Čepki so primerni za odrasle in za otroke.

Najdaljša tradicija slušnih aparatov v Sloveniji

Minilo je več kot 50 let, odkar je  Peter Kropivšek v Slovenijo in takratno Jugoslavijo pripeljal prve slušne aparate blagovne znamke Widex. V tistem obdobju je bilo potrebnih veliko stvari, ki so danes samoumevne, šele postaviti na svoje mesto: vzpostaviti sodelovanje z zdravniki, urediti področje zdravstvenega zavarovanja in subvencioniranja slušnih aparatov ter se nasploh bolj približati naglušnim. Začelo se je z dvema ambulantama v Ljubljani in Mariboru, kjer so na podlagi napotnice predpisovali slušne aparate, danes pa je mreža ambulant in Widexovih slušnih centrov močno razširjena po vsej Sloveniji. Slušne centre Widex lahko najdete na 12 lokacijah po vsej Sloveniji.

Peter Kropivšek je sicer že upokojen, podjetje zdaj vodita njegovi hčeri, tako da se še naprej ohranja kot družinsko podjetje z visokimi vrednotami. V bogati zgodovini je podjetje zgradilo močan odnos z uporabniki in še naprej optimistično gleda v prihodnost, vodstvo in zaposleni pa so ponosni na prehojeno pot in dosežke. Več o začetkih, prehojeni poti in obetih za prihodnost najdete v dokumentarnem filmu, ki je nastal ob 50-letnici slušnih aparatov v Sloveniji.

FOTO: Widex

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo medijev d. o. o.