V Sloveniji z njo živi približno 47.000 ljudi

Že več kot desetletje je september namenjen prizadevanju svetovne skupnosti za večje razumevanje demence. Na pobudo organizacije Alzheimer’s Disease International (ADI) je ta mesec namenjen ozaveščanju o demenci in zmanjševanju stigme, njenih posledicah in številnih izzivih, s katerimi se vsakodnevno spopadajo oboleli in njihove družine. Gre za priložnost, da kot družba spregovorimo o temi, ki je še vedno prepogosto potisnjena na rob, čeprav se tiče vseh nas.

Po ocenah Alzheimer’s Disease International (ADI) živi z demenco danes po svetu več kot 55 milijonov ljudi. Do leta 2050 naj bi se njihovo število skoraj potrojilo, kar kaže na to, da bo demenca ena največjih zdravstvenih, socialnih in družbeno ekonomskih preizkušenj prihodnosti. Kljub temu pa je razumevanje in prepoznavanje bolezni še vedno presenetljivo slabo. Zato je ADI za letošnji slogan izbral »Pomenimo se o demenci! Pomenimo se o Alzheimerjevi bolezni!«. S tem poudarja, kako pomembno je spregovoriti in se pogovoriti o demenci. Pogovor ustvarja prostor za več znanja, več empatije in predvsem za zgodnejše prepoznavanje znakov bolezni ter boljši dostop do ustrezne podpore.

Demenca ni normalen del staranja. Je nevrodegenerativna bolezen, ki postopoma vpliva na spomin, mišljenje, vedenje in samostojnost. A če je odkrita pravočasno, lahko diagnostika, ustrezna obravnava in podporno okolje bistveno pripomorejo k boljši kakovosti življenja. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca.

Globalna pobuda, lokalna prizadevanja

V Sloveniji ima ključno vlogo pri ozaveščanju o demenci in podpori bolnikom ter njihovim svojcem Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci. Kot dolgoletna članica Alzheimer’s Disease International (ADI) in Alzheimer Europe (AE) je tesno vpeta v mednarodna prizadevanja. V Sloveniji deluje že od leta 1997, ko jo je ustanovil dr. Aleš Kogoj, kot nevladna, humanitarna in nepridobitna organizacija, ki ji je v javnem interesu zaupano poslanstvo na področju zdravja in socialnega varstva.

V času svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni Spominčica koordinira številne dejavnosti, ki so namenjene širši javnosti, svojcem, prostovoljcem in strokovnim delavcem. A njeno delo se ne konča z zadnjim septembrskim dnem. S stalnimi projekti in pobudami si prizadeva, da bi bilo življenje oseb z demenco čim bolj kakovostno, okolje pa razumevajoče in dostopno.

Njeno poslanstvo je jasno in zavezano človeku: izboljšati položaj oseb z demenco ter nuditi pomoč in podporo njihovim svojcem, ki se soočajo s hudimi stiskami in težavami. Pomembno je zgodnje prepoznavanje znakov bolezni, ki se jih v začetni fazi težko prepozna. Ključna je pravočasna diagnoza, postdiagnostična podpora, kakovostna obravnava in dostopnost do podpornih storitev. Spominčica z izobraževanjem, povezovanjem v lokalnih skupnostih in stalnim informiranjem v javnosti spreminja odnos do demence. Demenca ni bolezen, o kateri govorimo s strahom, temveč izziv, ki ga kot družba prepoznavamo, razumemo in nanj znamo odgovoriti.

Septembrske aktivnosti: kampanja, ki daje glas neizrečenemu

Spominčica v okviru svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni dodatno okrepi svojo prisotnost v javnosti in z različnimi dejavnostmi še močneje opozarja na potrebe ljudi z demenco. S kampanjo želi osvetliti izzive, s katerimi se srečujejo bolniki, njihovi svojci in skrbniki, ter zmanjšati pogosto družbeno stigmo. Pomemben del septembrskih aktivnosti je tudi vseslovenska medijska kampanja, ki javnost spodbuja k odprtemu in razumevajočemu pogovoru o demenci.

Razvila je mrežo Demenci prijaznih točk (DPT), v katero je vključenih že skoraj 500 različnih organizacij po vsej Sloveniji. Pred otvoritvijo se za zaposlene v organizaciji organizira izobraževanje o demenci. Na vhodna vrata se nalepi znak treh spominčic, po katerem ljudje vedo, da tam dobijo informacijo o demenci. Spominčica v sodelovanju z DPT organizira številne dogodke, s katerimi demenco približa vsakdanjemu življenju in lokalnim skupnostim. Mednje sodijo različna predavanja za svojce, javne prireditve, ki tematiko demence umestijo v vidni prostor skupnosti in razdeljevanje informativnih gradiv o demenci. Z DPT ustvarja okolje, v katerem bodo osebe z demenco in njihovi svojci sprejeti, slišani in vključeni.

Sprehod za spomin: v modrem za spomin in podporo

Ena osrednjih in najbolj prepoznavnih aktivnosti, ki jih Spominčica organizira v sklopu svetovnega meseca Alzheimerjeve bolezni, je že tradicionalni Sprehod za spomin. Dogodek nosi močno simbolno sporočilo, obenem pa krepi občutek skupnosti in medsebojne podpore. Njegov namen je spodbuditi odprt in neobremenjen pogovor o demenci, brez predsodkov in z več razumevanja.

Sprehod za spomin bo letos v četrtek, 18. septembra, z začetkom ob 10. uri pred Narodno galerijo v Ljubljani. Po krajšem kulturnem programu se bodo udeleženci skupaj sprehodili do Mestne hiše, kjer jih bo sprejel župan Mestne občine Ljubljana, ki je tudi častni pokrovitelj dogodka. Sporočilo tega srečanja je jasno: s skupnimi močmi lahko ustvarimo bolj razumevajočo in vključujočo družbo.

Sprehodi za spomin bodo tudi v številnih drugih krajih po Sloveniji, ki jih organizirajo društva Spominčica po Sloveniji ter nekatere Demenci prijazne točke. S tem prispevamo, da je demenca v skupnosti bolj opazna in sprejeta.

Razumeti demenco je prvi korak k podpori

Kampanja »Pomenimo se o demenci!« je jasen poziv k večjemu razumevanju bolezni, saj se število obolelih za demenco povečuje. Prav zato je ključno, da javnost ve, kaj demenca pravzaprav je, kako jo prepoznati, kako za osebo z demenco skrbeti in se z njo sporazumevati ter kam se obrniti po pomoč.

Demenca je napredujoča možganska bolezen, ki vpliva na spomin, razmišljanje, orientacijo, razumevanje in vedenje. V Sloveniji živi z njo približno 47.000 ljudi, globalno pa že več kot 55 milijonov, pri čemer število obolelih hitro narašča. Demenca najpogosteje prizadene ljudi po 65. letu starosti, a se lahko pojavi tudi prej.

Potek bolezni je dolgotrajen, saj lahko od prvih znakov do napredovane faze mine več let. V začetku gre pogosto za pozabljivost, težave s koncentracijo, zmedenost pri opravljanju vsakdanjih opravil ali spremembe v razpoloženju. Ker so ti znaki pogosto prikriti ali napačno razumljeni, je zgodnje prepoznavanje izjemno težko. Zato je pomembno, da vsi vedo, kateri so prvi znaki demence.

Ko se pojavijo prvi sumi, je prvi naslov osebni zdravnik, ki lahko posameznika napoti do specialista – običajno nevrologa ali psihiatra. Diagnostika vključuje klinični pogovor, oceno kognitivnih funkcij, laboratorijske preiskave in slikanje možganov (CT ali MRI).

S pravočasno diagnozo in ustrezno podporo so možni pomembni koraki k izboljšanju kakovosti življenja. Razumevanje bolezni je zato prvi korak in razlog, da se o njej pogovarjamo javno, odprto in strokovno. V Evropi je odobreno novo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, ki je v Avstriji in Nemčiji že v uporabi, in pričakujemo, da bo tako tudi v Sloveniji.

---

Naročnik oglasne vsebine je Spominčica