
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Leta 1995 je takratni domači župnik iz Zgornjih Hoč Marjan Jezernik odnesel v Vatikan nekaj steklenic sauvignona iz kleti družine Vrecl. Takrat, je povedal Bogomir Vrecl, še nihče ni vedel, da bo papež kmalu obiskal Slovenijo. Nekaj mesecev pozneje je prav njihovo vino postalo mašno ob enem od najpomembnejših dogodkov prvih let samostojne države.
Zaznamujemo 30. obletnico zgodovinskega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Obisk Janeza Pavla II., ki je potekal maja 1996, je imel velik simbolni pomen. Vatikan je Slovenijo med prvimi diplomatsko priznal, papežev prihod je spremljal obsežen državni in cerkveni protokol. Med simboli slovenske gostoljubnosti je bilo tudi vino iz majhne štajerske družinske kleti.

»Še sam ne vem, kako ga je uspelo gospodu Jezerniku prinesti tako daleč,« danes pravi Vrecl. Sauvignon je prišel v Vatikan že novembra 1995, pozneje je družina, ki je sicer oblikovala etiketo s podpisom Janeza Pavla II., pridobila tudi dovoljenje iz Vatikana. Steklenico iz tistega časa še vedno hranijo v kleti.
»Naše mašno vino se od takrat ni smelo spremeniti,« je povedal Vrecl. Še danes ga pridelujejo po skoraj enakem postopku kot pred tremi desetletji. »Še vedno uporabljamo isti nastavek in ga pridelujemo po čim bolj naravni poti, kolikor se le da.« Za vino so značilne izrazite kisline, zaradi katerih ostaja tudi ta polsladki primerek svež in piten. Danes ga naročajo številne župnije iz okolice, ponj se še vedno oglasi tudi kardinal Franc Rode.

Papežev obisk je močno zaznamoval tudi zgodbo družine Vrecl. Bogomir Vrecl, ki ga je za vinarja »izpilil« magister Anton Vodovnik, je posle že predal sinu Janku, predstavniku četrte generacije, ki prideluje tudi druga vina in olje. Steklenica iz časa papeževega obiska in etiketa s kapico svetega očeta ter njegovim podpisom pa sta spomin na obdobje, ko je prav njihov izdelek postal del velikega državnega trenutka.
Kakšno je mašno vino?
Katoliška cerkev za vino, ki se uporablja pri evharistiji, določa natančna pravila. Po cerkvenem pravu mora biti mašno vino pridelano iz grozdja vinske trte, naravno fermentirano in nepokvarjeno, brez dodatkov, ki bi bistveno spremenili njegovo naravo. V cerkvenih dokumentih (Zakonik cerkvenega prava, Splošna ureditev Rimskega misala) je zapisano, da mora biti vino »naravno, iz sadu vinske trte, in nepokvarjeno«.
Pri maši se pogosteje uporablja belo vino, predvsem iz praktičnih razlogov, saj pušča manj madežev na liturgičnem perilu in mašnih oblačilih, čeprav rdeče vino ni prepovedano. Vino za liturgično uporabo mora ustrezati cerkvenim pravilom, njegovo skladnost pa običajno preverjajo cerkveni predstavniki oziroma škofija, zato številne župnije mašno vino naročajo pri preverjenih domačih vinarjih in samostanskih kleteh. Med najbolj znanimi pridelovalci tovrstnega vina v Sloveniji je Kartuzija Pleterje, kjer menihi že desetletja ohranjajo vinogradniško tradicijo.
Komentarji