Instagram proti resničnosti: Bali postaja žrtev lastnega uspeha

V več državah po svetu so zaradi množičnega turizma že začeli omejevati vstop ali sprejemati različne ukrepe. Benetke so, denimo, že pred časom uvedle vstopnine za enodnevne obiskovalce, Pompeji so že lani omejili število dnevnih obiskovalcev, avstrijski Hallstatt je omejil vstop avtobusov, da bi zmanjšali promet in gnečo.

Ljubljančani kot turisti: številna brezplačna vodenja, muzeji, doživetja ...

Večkrat namreč pričakovanja turistov, ki na instagramu najdejo popolne fotografije turistično priljubljenih destinacij, niso v skladu z realnim stanjem. Med drugim na družbenih omrežjih turisti vse pogosteje opozarjajo na razliko med pričakovanji in realnostjo počitnic na Baliju. Kako je prišlo do tega?

Bali, znameniti tropski raj Indonezije, je desetletja očaral množice obiskovalcev. A vedno več jih zapušča razočaranih, piše BBC. Kot povzemajo besede Zoe Rae, ki se je oglasila letos poleti na posnetku iz hotelske sobe, že od samega pristanka »nekaj ni bilo prav. Prišla sva s pričakovanji, da bo tako lepo, kot kažejo družbena omrežja. Če bi slikali kavarno in potem pokazalo celotno sceno, bi videli, kakšna je resničnost.«

Obleci hanbok, greva po Seulu

Bali pod pritiski množičnega turizma

Primeri »pričakovanja proti resničnosti« so danes pogosti. Denimo, kot našteva BBC, sončni zahod ob restavraciji na plaži, tik ob stopnicah, polnih smeti. Pa poziranje v kopalkah ob slapu, ob vrsti turistov, ki bi vsi radi nekaj sekund, da posnamejo fotografijo, ki pa ne prikazuje realnosti …

Onesnaženje s plastiko je postalo velik problem, poplave in neuravnan urbanistični razvoj pa so letos zahtevali tudi življenja. Oblasti so obljubile omejitve novogradenj, a mnogi menijo, da je ukrep prepozen. FOTO: Shutterstock

Vsako leto milijoni iščejo duhovni Shangri-La, ki je zaslovel po izdaji knjige Jej, moli, ljubi. A namesto miru obiskovalce pričaka gneča, promet in hrup gradbišč, ki jih poganja povojni razcvet turizma.

Onesnaženje s plastiko je postalo velik problem, poplave in neuravnan urbanistični razvoj pa so letos zahtevali tudi življenja. Oblasti so obljubile omejitve novogradenj, a mnogi menijo, da je ukrep prepozen.

Zakaj Škrlatica velja za tako zahtevno goro

Od duhovnosti do množičnosti

Prvi zahodni pustolovci so na Bali prihajali že v začetku 20. stoletja. Očarali so jih hindujski templji, riževe terase in preplet narave z duhovnostjo.

V 90. letih je otok privabljal s tradicijo, danes pa prevladujejo klubi na plažah, vile in luksuzni wellnessi. je lažje dostopen kot v preostali Indoneziji, lahkotna oblačila so postala norma.

»Odkar je prevladala logika družbenih omrežij, je poznavanje kraja postalo površno – vidiš sliko in greš tja,« pravi Gisela Williams, potopisna pisateljica, ki Bali obiskuje od 90. let.

Lani je Bali obiskalo 6,3 milijona tujih turistov, letos pa jih pričakujejo več kot sedem milijonov.

A kakšna je cena množičnega turizma? Domačini opozarjajo, da se Bali spreminja, v velikih ozirih na slabše. »Turisti se pritožujejo nad gnečo, a so sami del te iste gneče,« pravi raziskovalec I Made Vikannanda. FOTO: Shutterstock

Boj za fotogenična mesta

Britanska ustvarjalka vsebin Hollie Marie, ki živi na Baliju, opozarja, da iskanje »instagramabilnih« kotičkov izkrivlja podobo otoka: »Bali je izjemno kulturno bogat, a večina turistov obišče le kavarne in fotogenična mesta.«

Tisti, ki se odpravijo izven glavnih središč, še vedno najdejo delfine in mirnejše severne pokrajine, je povedala. Kot je dodala domačinka, so še vedno na Baliju kotički, ki niso prenatrpani.

A kakšna je cena množičnega turizma? Domačini opozarjajo, da se Bali spreminja, v velikih ozirih na slabše. »Turisti se pritožujejo nad gnečo, a so sami del te iste gneče,« pravi raziskovalec I Made Vikannanda.

Nekdanja ribiška vas Canggu je postala hipstersko središče z gostim prometom, nove »skrite dragulje« pa se pojavljajo v Ubudu in Pererenanu – dokler ne postanejo prenatrpani.

FOTO: Shutterstock

Med igriščem za tujce in izzivi za domačine

Slabe novice o neprimernem obnašanju turistov niso redkost: vožnja skuterjev brez čelad, nesreče zaradi zlorabe alkohola, pretirana golota na svetih mestih.   Dodatne napetosti prinaša na tisoče Rusov in Ukrajincev, ki so se naselili na Baliju po začetku vojne. Oblasti opozarjajo na rast kriminala, navaja BBC.

Kljub temu mnogi domačini ostajajo odvisni od turizma. »Če ustavimo turizem, od česa bomo živeli?« se sprašuje domačinka.

Kako najti ravnotežje?

V zadnjih letih so se pojavile lokalne pobude za trajnostni razvoj – od čiščenja plaž do izobraževanja o ravnanju z odpadki. Oblasti so prepovedale plastiko za enkratno uporabo in uvedle pravila obnašanja turistov.

»Bali ni le turistični trg, ampak naravna dragocenost,« poudarja Maria Shollenbarger, urednica pri Financial Times.

Otok je postal simbol problematike množičnega turizma. A prihodnost, pravijo domačini in aktivisti, je odvisna od odgovornega ravnanja – tako oblasti kot obiskovalcev.