Butičnost, samo turistična parola?

Danes je butično vse – in hkrati nič, je bila ena od ugotovitev na nedavnem posvetu Združenja butičnih namestitev Slovenije v Vili Vipolže, kjer se je zbralo več kot 80 strokovnjakov, ponudnikov in turističnih agentov. Osnovno vprašanje, okoli katerega so se vrteli udeleženci, je bilo: Ali je butični turizem v Sloveniji razvojni model ali zgolj všečna parola? Štiriurna razprava je prinesla sklep, da ima Slovenija vse pogoje za razvoj tovrstnega turizma – nima pa še sistemske podpore, s katero bi bilo ta potencial mogoče uresničiti.

Filmska zgodba med vinogradi

V promociji slovenskega turizma je beseda butično podobno zasidrana, kot sta trajnostno in zeleno, pa čeprav lahko pri slednjih pomanjkljivosti opažamo tako rekoč na vsakem koraku. Podobno ponudniki butičnih storitev ugotavljajo, da imamo vse možnosti za razvoj na tem področju, tudi (načelno) podporo na ravni države. »Butičnost ni marketinški slogan, temveč razvojni model z višjo dodano vrednostjo. Butičnost je v jedru turistične strategije za doseganje višje dodane vrednosti,« je med drugim dejala direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj.

Kako pa je na terenu?

Pomen butične ponudbe poudarjajo tudi na gospodarski ter turistično-gostinski zbornici, a s terena je slišati, da na tem področju vlada kaos. »Tudi če si entuziast, ne moreš sam razvijati destinacije. Sistem nas ovira od zgoraj navzdol,« je opozoril Aleš Piščanc, lastnik Vile Majda in Grand hotela Koper.

Martina Alma iz hiše Alma Vista je poudarila podobno: »Manjkajo povezave med terenom in institucijami. V 16 letih smo prišli do točke, ko je stanje najslabše.« Mednarodni pogled je dodala Lisandra V. Varacha z globalne platforme 5 Star Villas: »Slovenija lahko ponudi veliko, vendar njena podoba ni jasna. Manjkajo reguliranost, segmentacija in jasna diferenciacija ponudbe, zato se gost zaradi te zmede še vedno ne odloča za Slovenijo.« Kot je dodala, trenutno vlada 'teksas'. »Preveč je vsega, ponudba ni jasno pozicionirana, to pa v gostu vzbuja nezaupanje.«

Neizkoriščen ostaja tudi potencial oznak za kakovost, ki jih podeljuje Michelinov hotelski vodnik. »Pomen Michelinovih ocen je v svetovnem merilu ogromen – primerljiv z olimpijskimi medaljami v športu ali oskarji v filmu,« je spomnila Maja Roš Kanellopulos iz nastanitve Nebesa Chalets. Slovenija je v prvem globalnem ocenjevanju nastanitev prejela šest Michelinovih ključev in 17 uvrstitev v selekcijo, kar je odlično izhodišče za prepoznavnost države.

Zato je treba, kot so se strinjali udeleženci, jasno definirati butičnost, postaviti standarde in ustvariti podporno okolje za razvoj. »Čas je tudi, da se Slovenija preneha bati luksuza, saj prav nišni segment predstavlja ključen del konkurenčnosti slovenskega turizma danes in v prihodnosti,« so med drugim poudarili v sporočilu za javnost.

Potrebujemo drugačen model

»Na pravi poti smo. V tujini nam to priznavajo, tujina nas razume in podpira. Vse to smo že sami dosegli – potrebujemo samo še sistemsko ureditev na državni ravni ter prilagojene zahteve birokracije in zakonodaje butičnim zmožnostim, da bo naš segment, ki je 80-odstotno izvozno usmerjen, še bolj dinamičen,« je vendarle optimistično sklenil Uroš Peterc, soustanovitelj in predsednik združenja ter solastnik posesti Peterc Vineyard Estate, prejemnice Michelinovega ključa.

S tem je sklenila tudi Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem Brda: »Pristojnosti so pri nas preveč razpršene, zato za delovanje porabimo preveč časa in energije. Potrebujemo drugačen model upravljanja destinacij in jasnejše razumevanje prihodnosti turizma, kot jo narekuje svet.«