Do največjega smučišča 
kar z mestnim avtobusom

Nismo pristranski, če poudarimo, da ne poznamo tako velikega mesta, kjer bi se lahko na smučišče pripeljali kar z redno povezavo mestnega avtobusa. In to ne na katero koli smučišče, saj je Mariborsko Pohorje z 41,5 kilometra prog na nadmorski višini od 325 do 1327 metrov največje v Sloveniji. Najvidnejši simbol preporoda mariborskega smučarskega centra je nova pohorska vzpenjača. Ta je lani zamenjala več kot dotrajano veteranko z 52-letno delovno dobo. Škoda le, da je legendarna naprava – prva kabinska žičnica v Jugoslaviji – svoj konec dočakala tako neslavno, s porušitvijo enega od stebrov in padcem nekaj kabin v dolino (na srečo brez tragičnih posledic).

Ko je lani poleti sredi belega dne padel osmi podporni steber mariborske vzpenjače, so le redki verjeli, da bo še istega leta na Pohorje vozila nova naprava. A so se optimistične napovedi delavcev Športnega centra Pohorje uresničile; za božič so se prvi potniki že peljali s povsem novo vzpenjačo, ki te dni torej praznuje svoj prvi rojstni dan.

Že v prejšnji sezoni je skoraj podvojila zmogljivost stare (1000 potnikov na uro namesto 540), letos pa bo šlo še hitreje. Prav te dni v Športnem centru Pohorje načrtujejo odprtje nove spodnje postaje z vstopno avlo za potnike s spremljajočimi prostori in novo garažo za dodatne gondole, ki bo zmogljivost žičnice povečala na 2400 potnikov na uro. Tako bodo končno odpravili čakalne vrste pozimi, pravi direktor Športnega centra Pohorje Drago Rataj.

Na mariborsko-ruški strani Pohorja sicer v polni sezoni deluje pet sedežnic in 16 vlečnic. Najnovejša pridobitev je šestsedežnica Pisker II na Areškem Pohorju, ki je začela delovati lani. V načrtu je tudi Pisker I do doline v Rušah, a je izvedba te proge pod vprašajem zaradi nasprotovanja naravovarstvenikov. Nova sta tudi smučarski poligon z meritvijo časa na smučišču Cojzerica in otroški poligon na smučišču Stolp. Za tek na smučeh je najbolje poskrbljeno na Arehu, kjer je urejenih več kot 20 kilometrov tekaških prog.

Mariborski smučarski delavci se radi pohvalijo tudi z nočno smuko, ki je mogoča vse od zgornje postaje vzpenjače do doline. Z več kot sedmimi kilometri osvetljenih prog (in »delovnikom« do devetih zvečer) velja za najdaljšo osvetljeno progo pri nas. Vrhunec zimske sezone pa je gotovo Zlata lisica, klasična tekma smučark za svetovni pokal v slalomu in veleslalomu. Če so razmere prave, se v začetku januarja v ciljni areni Snežnega stadiona pod Pohorjem zbere do 20.000 gledalcev.

Mesto Maribor s svojo velikostjo dobro poskrbi tudi za vse obsmučarske aktivnosti gostov. V dolini v bližini spodnje postaje vzpenjače se je v zadnjih letih razvilo pravo malo turistično središče s številnimi apartmaji, hoteli in športnimi objekti, kot je na primer rekreacijski Drašcenter z velnesom, fitnesom, športnimi igrišči in hotelskim delom. V neposredni bližini je seveda tudi znameniti hotel Habakuk s termalnimi bazeni, velnes centrom in vsem, kar gostje pričakujejo od hotela s petimi zvezdicami.

Pred leti so morali smučarji po zabavo in sprostitev obvezno v dolino, zdaj pa se je to precej spremenilo. Tudi ob zgornji postaji vzpenjače je nastalo turistično naselje, središče katerega je hotel Bellevue. Tudi tukaj je sodoben velnes center, ki pa je pred letom dni dobil konkurenco v bližnjem hotelu Videc v sklopu apartmajskega kompleksa na Bolfenku.

Še pestrejša je ponudba v centru mesta, kamor, kot rečeno, vozi tudi mestni avtobus. Le kje je še mogoče po smučanju skočiti v dramo ali opero, če v kinu ni zanimive predstave? Maribor ima vse to. Ljubitelji dobrega vina pa lahko zavijejo na Lent, v Hišo stare trte, kjer sta slikovito prikazani zgodovina pridelovanja vina in seveda zgodovina najstarejše trte na svetu, ki raste ob vhodu v hišo.