Mesto, kjer nič ni predrago, preveč kičasto, preveč umetno

Če bi še pred tednom dni po spletu iskali turistične informacije o največjem mestu v Združenih arabskih emiratih, bi bilo med prvimi zagotovilo: Dubaj je eno najvarnejših mest za turiste na Bližnjem vzhodu. Mesto, ki je, podmazano z denarjem od nafte, zraslo iz skromne ribiške vasice v eno najbolj vročih točk za finančnike, vlagatelje, vplivneže – in tudi turiste, vsaj tiste, ki jim je pomembno zaužiti košček te bližnjevzhodne bleščavosti. Zbrali smo pet dubajskih znamenitosti, pri opisovanju katerih pa se je nemogoče izogniti priponi naj- in besedi umetno.

Burdž Kalifa

Burdž Kalifo, najvišjo stavbo na svetu, ki velja za simbol Dubaja, najbrž najbolj na kratko opišeta dva podatka: 828 metrov in 163 nadstropij. Čeprav so nebotičniki že zdavnaj zavladali številnim (vele)mestom na svetu, je to še vedno višina, ki si jo je težko predstavljati in jo želi pod svojimi nogami začutiti marsikdo, zato ni nič nenavadnega, da je to ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v mestu z več kot tremi milijoni prebivalcev.

Burdž Kalifo, najvišjo stavbo na svetu, ki velja za simbol Dubaja, najbrž najbolj na kratko opišeta dva podatka: 828 metrov in 163 nadstropij. FOTO: Reuters Connect

Turisti se lahko povzpnejo na razgledne ploščadi v 124., 125. in 148. nadstropju. Zgradbo, ki dominira v panorami visokoletečega Dubaja, je zasnoval ameriški arhitekt Adrian Smith, glavno inženirsko vlogo je odigral prav tako Američan Bill Baker.

Kje bodo družine preživljale zimske počitnice?

Gradnja velikanke v središču mesta se je začela 12. januarja 2004, zunanjost stavbe je bila dokončana dobrih pet let pozneje, uradno pa so jo odprli januarja 2010, takrat še pod imenom Burdž Dubaj oziroma Dubajski stolp. Pozneje so jo preimenovali v čast vladarju Abu Dabija, Kalifi bin Zajedu Al Nahjanu, ki je Dubaju pomagal, da se je izkopal iz dolgov – te si je nakopal tudi z megalomanskimi projekti.

Mimogrede, Adrian Smith je poleg Burdž Kalife zasnoval še sedem »supervisokih« zgradb, med njimi stolp Zifeng v Nanjingu (450 metrov, Kitajska), Trumpov hotel v Chicagu (423 metrov, ZDA), stolp Jin Mao v Šanghaju (420 metrov, Kitajska) in stolp Pearl River v Guangzhouu (309 metrov, Kitajska).

Palm Džumejra

Veliki umetni otok v obliki palme je še en dokaz, da za naftne mogotce nič ni predrago, preveč ekscentrično, preveč kičasto, preveč umetno. Ustvarili so ga z melioracijo tako, da je iz zraka videti kot palma, v grobem pa je razdeljen na tri območja: deblo, kjer je komercialni in stanovanjski predel, liste, ki so rezervirani za luksuzne hiše in vile in bivališče za okoli 25.000 ljudi, ter obod, kjer še vedno rastejo luksuzni hoteli in letovišča.

Dubajska fontana je osvetljena s 6600 lučmi, 25 barvnimi projektorji, dolga je 275 metrov in brizga vodo več kot 150 metrov visoko. FOTO: Reuters Connect

Palm Džumejra, ob katerem večkrat slišimo poudarek, da se vidi celo iz vesolja, je del še večjega projekta, imenovanega Palmovi otoki, s katerimi naj bi obalo Dubaja povečali za več kot 520 kilometrov (samo zaradi Palm Džumejre je pridobil skoraj 80 kilometrov).

Zgradilo ga je nizozemsko podjetje Van Oord, ki je specializirano za poglabljanje dna, dela so se začela leta 2001, šest let pozneje je bilo tri četrt nepremičnin že pripravljenih za predajo, do konca leta 2009 je na obodu delovalo približno 30 hotelov. Eden najbolj znanih in tudi najbolj prestižnih je hotel Fairmont, ki ga je ob začetku napada ZDA in Izraela na Iran zadela povračilna raketa iz islamske republike.

Plaže okoli znamenitega otoka so prav tako atrakcija, ki si jo želi obiskati vsak turist v Dubaju, seveda pa cena, ki jo plačajo, ni le tista v denarju, ampak tudi v škodi za okolje, kot so uničenje morskih habitatov, spremembe tokov in vpliv na morski živelj.

Dubai Mall

Kaj sodi k bleščavim stolpnicam, luksuznim stanovanjem, umetnim peščenim plažam? Odgovor je na dlani: velikanski nakupovalni centri. Eden največjih z več kot 1200 trgovinami je veleblagovnica Dubai Mall, ki so jo odprli leta 2008 in se razprostira na več kot milijonu kvadratnih metrov – pa še jo nameravajo širiti.

Glavni akvarij dubajskega podvodnega sveta v nakupovalnem središču: vsebuje 10 milijonov litrov vode, v njem plava okoli 33.000 morskih živali več kot 140 vrst in velja za eno največjih atrakcij v mestu. FOTO: Reuters Connect

Trgovine z najbolj prestižnimi znamkami z vsega sveta in imenitne restavracije so njen le najbolj samoumevni del, dodatna ponudba zajema akvarije in drsališča, kinodvorane, zabavišča, pri čemer moramo spet stopiti iz ustaljenih okvirov in misliti »na veliko«.

Prihodnost, ki raste iz peska

Če vzamemo za primer glavni akvarij dubajskega podvodnega sveta v nakupovalnem središču: vsebuje 10 milijonov litrov vode, v njem plava okoli 33.000 morskih živali več kot 140 vrst in velja za eno največjih atrakcij v mestu in seveda v samem Dubai Mallu. Tega je leta 2023 obiskalo rekordnih 105 milijonov ljudi, s čimer je presegel statistiko nekaterih najpomembnejših turističnih točk in tematskih parkov na svetu. Tudi drsališče ni ravno zaplata ledu, ampak površina olimpijskih dimenzij za rekreativno drsanje in tekmovanja, ki sprejme 1500 obiskovalcev, tamkajšnji VR-park pa se razteza na okoli šest tisoč kvadratnih metrih in vsebuje 15 iger, vključno s simulatorji letenja.

Dubajska fontana

Eden od najbolj priljubljenih delov Dubai Malla, ki je povezan z Burdž Kalifo, je razgledna ploščad s pogledom na dubajsko fontano, še eno osrednjih turističnih zanimivosti v mestu. In tudi to ni zgolj vodnjak, ampak v opisih najpogosteje najdemo opis »koreografiran sistem fontan«. Leži v 12 hektarov velikem jezeru, umetnem, seveda, zasnovalo jo je podjetje Wet Design iz Kalifornije, ki ima izkušnje iz Las Vegasa.

Dubajska fontana leži v 12 hektarov velikem jezeru, umetnem, seveda, zasnovalo jo je podjetje, ki ima izkušnje iz Las Vegasa. FOTO: Reuters Connect

Dubajska fontana je osvetljena s 6600 lučmi, 25 barvnimi projektorji, dolga je 275 metrov in brizga vodo več kot 150 metrov visoko, kar je višje od nekaterih stavb v bližini, a še vedno nizko ob pogledu z mogočne Burdž Kalife. Tok vode v tem ogromnem računalniško vodenem sistemu je sinhroniziran z glasbo in svetlobnimi učinki, ki segajo menda več sto metrov daleč. Ob tem je očitno, da svetlobno onesnaženje in energetska potratnost nista besedni zvezi, s katerima bi se ukvarjali v dubajskem emiratu.

Smučišče v dvorani

Gotovo pa tudi zaradi Dubaja, mesta v puščavi, že lep čas ni več popoln nesmisel besedna zveza smučišče v dvorani. Ski Dubai je prvo notranje smučišče na Bližnjem vzhodu (čisto prva so sicer zgradili konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v Evropi) in – zelo v dubajskem slogu – zgrajeno v nakupovalnem centru. To sicer ni Dubal Mall, ampak Mall of the Emirates, še vedno eno največjih na svetu.

Ski Dubai je prvo notranje smučišče na Bližnjem vzhodu. FOTO: Reuters Connect

Smučišče, ki se razprostira na 22.500 kvadratnih metrov površine, ima pet prog različnih težavnostnih stopenj, največja višinska razlika je okoli 85 metrov, najdaljša proga pa meri 400 metrov (kar bi lahko primerjali z marsikatero progo na slovenskih smučiščih). Temperatura v dvorani, ki je lani praznovala 20-letnico obstoja, je od –1 do –2 stopinji Celzija, s čimer lahko tudi prebivalci mesta s povprečnimi letnimi temperaturami okoli 30 stopinj Celzija (poleti se utegnejo dvigniti celo čez 45 stopinj) doživijo občutek zime. Sicer pa je Ski Dubai zaradi svoje nenavadnosti, kot se zdi, spet predvsem turistična zanimivost.