Medeni raj devete lectarske generacije

Družina Perger: S selitvijo na novo lokacijo pričakujejo 150.000 obiskovalcev na leto in se želijo uvrstiti med tri najboljša doživetja v Sloveniji.
Fotografija: V Hočah pri Mariboru, od koder izvira njihov rod, so medenjakom rekli kar pergerji. Na fotografiji gonilna sila v družini, Hrabroslav Perger. FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
V Hočah pri Mariboru, od koder izvira njihov rod, so medenjakom rekli kar pergerji. Na fotografiji gonilna sila v družini, Hrabroslav Perger. FOTO: osebni arhiv

Družinsko podjetje Perger, ki ima v starem delu Slovenj Gradca medičarsko, lectarsko in svečarsko delavnico, streljaj proč pa zasebno galerijo, je pred prelomnico. Dediščino svojih prednikov nameravajo predstaviti na nov, inovativen način, ki mu menda niti v svetu ni para. V mesto ob Mislinji naj bi z naložbo privabili kar 150.000 obiskovalcev na leto.

V ta namen so Pergerjevi na Ozarah kupili zemljišče, na katerem bodo po načrtih arhitekta Jureta Kotnika zgradili trinadstropno stavbo s površino 1500 kvadratnih metrov. »Obstoječa galerija, ki je s 15.000 obiskovalci na leto najbolj obiskana zasebna galerija v državi, je postala pretesna za vse, kar želimo ljudem pokazati,« so povedali v družini, kjer se z lectarstvom, medičarstvom in svečarstvom ukvarja že deveta generacija.

Sodobni nizkoenergijski objekt bo obiskovalca popeljal v svet družine Perger od leta 1757 pa vse do današnjih dni in na izkustven način predstavil njeno dediščino. Lucian Perger pove: »To bomo storili tako, da bomo prostore tematsko razdelili. Obiskovalci bodo med drugim lahko vstopili v animacijsko sobo Janko in Metka in sobo lectarskih iluzij.« Medeni raj Perger 1757, kot so objekt imenovali, bo omogočal ogled medičarskih, lectarskih in svečarskih izdelkov v živo. Boštjan Perger, ki se novega načina predstavitve že zelo veseli, dela v družinski delavnici že od 18. leta. Medenjake izdeluje ročno po 260 let starem receptu svojih prednikov.

Medena kavarna

V multimedijskem prostoru bo 3D-predstavitev njihove obrti, slovenska tradicija pa bo zaživela tudi s pomočjo virtualne resničnosti in hologramov. »V ateljeju medenih lizik in bonbonov bodo obiskovalci pod vodstvom izkušenega mojstra lahko sami naredili svoj izdelek,« pove Lucian. Na ogled bodo postavili tudi stalno zbirko izdelkov, identičnih tistim, ki so romali na vse strani sveta v roke svetovno znanih imen, med njimi Melanie in Donalda Trumpa, Lucianna Pavarotija, Garija Kasparova, Janeza Pavla II., Nelsona Mandele in drugih.
Takšen bo Pergerjev Medeni raj na slovenjgraških Ozarah. FOTO: Arhitektura Jure Kotnik
Takšen bo Pergerjev Medeni raj na slovenjgraških Ozarah. FOTO: Arhitektura Jure Kotnik

»Obiskovalcem bomo ponudili doživetje, kakršnega na svetu še ni,« je prepričan Lucian Perger. Center, ki bo naenkrat lahko sprejel najmanj 150 obiskovalcev, bo imel še medeno kavarno in slaščičarno, kjer se bo vse sladilo zgolj in samo z medom. Tudi s tistim, ki ga bodo na strehi objekta nabrale čebele. Kako pridne bodo, bo mogoče slediti po števcu, ki ga bodo namestili pri vhodu v objekt. Streha ne bo prostor le za urbano čebelarjenje, pač pa tudi za naravno beljenje voska. Pergerjevi so edini na svetu, ki vosek belijo na tak način. Zdaj to počno na strehi družinske hiše, kjer posebne predale z voskom prekrijejo z laneno krpo in pustijo, da se vosek na soncu naravno beli kar približno dva meseca.
FOTO: osebni arhiv
FOTO: osebni arhiv

Prepričani so, da se bodo zaradi edinstvenega prikaza domače obrti in slovenske kulturne dediščine uvrstili med tri najboljše slovenske turistične destinacije. Poleg omenjenega izziva imajo letos v načrtu izdelavo hišice Janka in Metke za eno največjih veleblagovnic v Berlinu. Velika bo tri krat pet metrov in polna njihovih sladkih dobrot. »Čaka nas res veliko dela,« pravi Lucian. Sodeč po maketi, ki je na ogled v njihovi galeriji v Slovenj Gradcu, se bodo otroci iz berlinskih vrtcev težko uprli sladki Pergerjevi mojstrovini. Okusilo jo bo skoraj tri tisoč malčkov.

Glava iz kože in sladkorja

Ministrstvo za kulturo je družino Perger lani izbralo za nosilko nesnovne kulturne dediščine za panogo lectarstva, prejela je tudi najvišje priznanje domače in umetnostne obrti zlata vitica.

Gonilna sila Pergerjevih, ki spoštujejo tradicijo, ohranjajo skrivnost družinskih receptov in postopkov izdelave, pri svojem delu pa uporabljajo le najboljše, 100-odstotno naravne sestavine, je oče Hrabroslav Perger. Vse življenje je preživel v očetovi delavnici. Kot dojenček v pleteni košari pod kamnito mizo, na kateri je oče oblikoval lizike in bonbone.
Pergerjevi bonboni. FOTO: osebni arhiv
Pergerjevi bonboni. FOTO: osebni arhiv

Ko se spominja teh časov, nikoli ne pozabi na dogodek, ki ga je v otroštvu skoraj stal življenje. Star je bil tri leta, ko je po nesreči s hrbtom padel v vročo maso za bonbone, ki se je polila po dvorišču, ker je mama Ljuba zaradi pregretih rok izpustila kotel z vročo maso. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico in tam je bil dolgo v komi. »A sem se zlizal,« se spominja Hrabroslav, ki je postal atrakcija ne le zaradi ponovnega rojstva, pač pa zato, ker se mu je na glavi naredila še ena glava iz kože in sladkorja.

»Od blizu in daleč so me hodili gledat zdravniki in se čudili, da sploh še živim. Velika atrakcija sem bil tudi za otroke. Počutil sem se kot kak­šna eksotična žival v živalskem vrtu,« pripoveduje Hrabroslav. Medicinske sestre so po zdravnikovih navodilih mehčale in masirale dodano okrasje na fantičevi glavi, vse dokler ni primarij Strnad nekega dne poklical Hrabrove mame in ji rekel: »Pridi, danes ti bomo obglavili sina.« Primarij Strnad je z roko odločno udaril po moteči okrogli gmoti in odletela je po tleh.

Ideje družine Perger so bile vselej edinstvene in vedno so prehitevale čas. Takšen bo, kot napovedujejo, tudi njihov Medeni raj.

Komentarji: