Sedem naravnih kopališč za učinkovit spopad z vročinskim valom

Vročinski val kljub deževnim prekinitvam ne popušča, kar še posebej velja za mestna središča. Iskanje sredstev za osvežitev postaja vse nujnejše, kot ugodna rešitev pa že tradicionalno veljajo predvsem naravna kopališča. Ta ne nudijo zgolj možnosti za ublažitev vročine, temveč se kažejo tudi kot priložnost za prijeten izlet onstran klasičnega obiska morja. 

Da bi ubežali mestnemu vrvežu in njegovim rekordno visokim temperaturam, vam namesto turistično obleganih destinacij in bojevanja za mesta na plažah, kjer edino senco nudi kopica plačljivih plastičnih senčnikov, nekaj ohladitve lahko ponudijo lokacije, kjer je še vedno mogoče poleg hladu užiti tudi nekaj več miru in zasebnosti. 

Velenjsko jezero

Pestro dogajanje nudi Velenjsko jezero, kjer je mogoče poleg kopališke izkušnje izkoristiti tudi pohodniško in kolesarsko pot, jahanje ob jezeru, opazovanje ptic in številne kulturne dogodke. V neposredni bližini jezera obiskovalci lahko obiščejo tudi športni center z zunanjimi in notranjimi teniškimi igrišči, igrišče za odbojko na mivki, košarko, nogomet, mini golf, fitnes center ter igrišče za golf. 

Ob standardni ponudbi, je bilo jezero letos deležno tudi številnih nadgraditev. FOTO: Rok Plankelj

Kot je za Delo povedala mag. Urška Rožič, organizatorka turističnega vodenja Zavoda za turizem Šaleške doline, je posebna prednost destinacije predvsem to, da je »vse na enem mestu – od kopanja in vodnih športov do koncertov, družinskih vsebin in aktivnega raziskovanja okolice«. 

Ob standardni ponudbi je bilo jezero letos deležno tudi številnih nadgraditev: »Letos smo ponudbo dodatno nadgradili z družinskimi pergolami, brezplačnimi senčniki, novimi senčili na osrednjem pomolu, digitalnim informacijskim zaslonom ter novimi elementi v vodnem parku.«

Pestra ponudba in ugodna lokacija destinacijo uvrščata med bolj obiskane počitniške kraje v Sloveniji. Leta 2025 je Velenjsko jezero obiskalo rekordno število obiskovalcev, in sicer kar 140.000.

Na povečanje obiska je po ocenah Rožičeve vplivala predvsem prenova: »Prenova je pomembno izboljšala uporabniško izkušnjo, zato opažamo, da obiskovalci na plaži preživijo več časa, vse pogosteje pa svoj obisk podaljšajo s prenočitvijo v Kampu Velenje ali raziskovanjem drugih znamenitosti Šaleške.«

Leta 2025 je Velenjsko jezero obiskalo rekodno število obiskovalcev, in sicer kar 140.000. FOTO: Rok Plankelj

Četudi največ zanimanja še vedno požanjejo kopanje, vodni park ter druge aktivnosti na vodi, pa raste tudi splošno zanimanje za destinacijo. Vse več obiskovalcev »Velenje izbira kot izhodišče za večdnevni oddih, saj lahko na enem mestu združijo kopanje, aktivna doživetja, kulturno dediščino, kulinariko in kakovostne prireditve.«

Poleg poletne kopalne osvežitve destinacija nudi poti okoli jezer, ki odpirajo možnosti drugačne vrste rekreacije, med drugim hojo, tek ali kolesarjenje, pri čemer s kolesom pot lahko nadaljujete po priljubljeni kolesarski poti Štrekna. 

Velenjsko jezero spada v trojico Šaleških jezer, ki so nastala kot posledica izkopavanja lignita. Obiskovalci tako poleg največjega med njimi lahko odkrijejo še Družimirsko jezero, najgloblje jezero v Sloveniji, ki je sicer neprimerno za kopanje, in Škalsko jezero, ki je morda fizično najmanjše, a se ponaša s pisano biotsko raznovrstnostjo in omogoča poučno sprehajanje po sprehajalni poti, opremljeni s številnimi učnimi tablami in rekreacijskimi napravami. Ker Velenjsko jezero še nima statusa kopalne vode, je kopanje in plavanje možno izključno na lastno odgovornost.

Vodni park Radlje ob Dravi

Na Koroškem, ob vznožju Pohorja, se nahaja prvi pravi naravni biološki bazen, ki poleg kopanja ponuja tudi avtohtono glamping izkušnjo, saj obiskovalci lahko prenočijo v majhnih lesenih hiškah, ki so jih nekoč za bivanje uporabljali mlinarji na Dravi.

Lesene hišice so postavljene med pšenična polja in vizualno spominjajo na stare lesene mline na vodi. K rustikalnemu doživetju organizatorji prispevajo z okusnim zajtrkom, ki je obiskovalcem postrežen v pletenih košaricah. 

Poskrbljeno je tudi za najmlajše, ki lahko ob spremstvu maskote zelene rege uživajo v tematsko-orientacijskih dogodivščinah Vodnega parka. FOTO: Tadej Regent

Za željne adrenalina pa destinacija premore tudi tobogane, po katerih se lahko spuščate v bistro vodo, za katere čistočo so zadolženi mikroorganizmi. 

Kljub vse večji okoljski ozaveščenosti so naravni biološki bazeni še vedno prava redkost. Za tiste, ki bi želeli nekaj več vpogleda v zakulisje samočiščenja bazena, destinacija organizira vodene oglede, kjer je mogoče izvedeti vse o njegovem naravnem prečiščevalnem sistemu, energetski varčnosti in minimalnem vplivu na okolje. 

Poskrbljeno je tudi za najmlajše, ki lahko ob spremstvu maskote zelene rege uživajo v tematsko-orientacijskih dogodivščinah Vodnega parka. 

Trbojsko jezero

Zahodno od vasi Trboje na Gorenjskem se ponuja še ena osvežilna rešitev, Trbojsko jezero. Gre za umetno stvaritev, ki je leta 1986 nastala z zajezitvijo reke Save za hidroelektrarno Mavčiče. Poleg ponudbe pijače in jedače jezero ponuja še različne zdravilne energetske točke, ki očiščujejo in izboljšujejo tako duhovno kot telesno počutje.

Priljubljenost destinacije se iz leta v leto veča, kar Vlasta Juršak, vodja projektov Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj, med drugim pripisuje tudi razgibani ponudbi: »Jezero ponuja raznolika doživetja za različne generacije – od sprehodov in kolesarjenja do veslanja, ribolova in mirnega oddiha ob vodi. Obiskovalci vse pogosteje iščejo pristna, trajnostna doživetja v naravi, Trbojsko jezero pa prav to združuje. Z urejeno infrastrukturo, lepo okolico in vse bogatejšo ponudbo dogodkov ter lokalnih doživetij se uveljavlja kot ena izmed najbolj privlačnih zelenih izletniških točk na Gorenjskem.«

Med najbolj priljubljene dejavnosti sodijo predvsem veslanje, opazovanje ptic in sprostitev ob vodi, zelo privlačni pa so tudi ustvarjalne delavnice, mini koncerti ob vodi in dogodki, ki ponujajo lokalno ribjo kulinariko. 

Velika prednost destinacije se kaže tudi v kavarni Čolnarna Trboje na eni in Brunarici Breg na drugi strani jezera, ki ponujata raj za sladokusce in uživače, ki si raje kot ohladitev v sveži vodi privoščijo ležerno poležavanje na lesenih ležalnikih tamkajšnje plaže. Marsikatera aktivnost pa se najde tudi za nekoliko bolj aktivne, ki poleg plavanja lahko izkoristijo tudi možnost supanja, sprehajanja ali kajakaštva. 

Da bi ohranili naravno idilo, ki jo nudi destinacija, so oskrbovalci raje kot za množični turizem prizadevajo za kakovostna, trajnostna doživetja, ki obiskovalcem omogočajo stik z naravo, hkrati pa ohranjajo naravne vrednote območja. Prav za ta namen od lanskega leta poteka projekt »Sava – ribe in narava«, v katerem posebno pozornost namenjajo celostnemu razvoju območja.

Podpeško jezero

Na južnem obronku Ljubljanskega barja, pri vasi Jezero v bližini Podpeči, boste našli še eno bolj priljubljenih točk, ki s svojo dostopnostjo in bližino dobre gostinske ponudbe upravičuje svoj status idilične izletne destinacije. Pri tem je treba poudariti, da Podpeško jezero nima statusa kopalnih voda, zato se kopanje izvaja na lastno odgovornost obiskovalcev. 

Jezero je hkrati tudi »naravni spomenik, ki predstavlja enega najpomembnejših elementov naravne dediščine na Ljubljanskem barju. Vsa navedena dejstva izkazujejo, da je Jezero pri Podpeči izjemno z vidika svojih naravnih danosti in je kot tako edinstveno v Sloveniji,« dodaja Branka Gradišar s Turizma Ljubljana. Četudi s senco nagradi predvsem najzgodnejše obiskovalce, preostale pa prepušča lastni zalogi senčnikov, predstavlja prijetno lokacijo za poletno ohladitev. 

Podpeško jezero nima statusa kopalnih voda, zato se kopanje izvaja na lastno odgovornost obiskovalcev. FOTO: Kristina Žust

Podpeško jezero je tudi eno najglobljih v Sloveniji z globino do 51 metrov. »Napaja se iz kraških izvirov na južnem in vzhodnem robu močvirnate ravnice Zajezera, katerih vode se stekajo v Mlinski potok, ta pa v jezero. Voda iz jezera, katerega daljši premer meri 135, krajši pa 120 metrov, odteka skozi podzemni lijak,« pojasnjuje Gradišarjeva. Vsebuje bogat ekosistem s številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter ob predhodni najavi in organizaciji ponuja tudi možnost ribolova tako v poletni kot v zimski sezoni. 

Poleg kopaliških aktivnosti se ponuja tudi kot začetna točka lažjega pohoda na bližnji vrh Svete Ane, ki je od jezera oddaljen nekaj več kot pol ure, in pohodnike nagrajuje s slikovitim razgledom na Ljubljansko barje, hribovja Osrednje Slovenije ter slovenske Alpe. Prav zaradi svojega razgleda Sveta Ana predstavlja tudi eno najbolj priljubljenih fototočk v Osrednji Sloveniji. 

Za okrepčilo je poskrbljeno v bližnji Gostilnici Jezero, kjer ponujajo bogat izbor okusne slovenske hrane. 

Kočevsko ali Rudniško jezero

Nekoliko manj globoko, a zato nič manj sproščujoče pa je Kočevsko ali Rudniško jezero. To je nastalo med letoma 1973 in 1978, ko se je kotlina dnevnega kopa kočevskega rudnika rjavega premoga začela polniti z vodo. Njegov unikatni nastanek je kot enega izmed razlogov za zanimanje obiskovalcev izpostavila tudi direktorica Zavoda Kočevsko Vesna Malnar. Tudi tu obiskovalci lahko poleg kopanja izkoristijo še številno ponudbo drugih aktivnosti, kot so deskanje, čolnarjenje, potapljanje in ribolov.

Zaradi svoje dostopnosti in idiličnega okoliša postaja vse bolj priljubljena točka tako za domače, kot za tuje goste. »Gre za prostor, kjer se zelo lepo srečata narava in urejena, a ne pretirano urbanizirana turistična ponudba,« dodaja Malnarjeva. »Prav to ravnotežje je ena največjih prednosti Kočevskega jezera.«

Okolica jezera, ki jo poseljujejo različne vrste rastlin in živali, s svojo pestrostjo in ruralnostjo ustvarja idealno naravno kuliso za poletni oddih. FOTO: Blaž Mikuž

Čeprav kopanje in sprostitev ostajata najbolj priljubljeni aktivnosti, se, kot poudarja Malnarjeva, močno razvijajo tudi »vodni športi, predvsem supanje, jadranje, kajak in druge mirnejše oblike rekreacije na vodi, ki so skladne z značajem jezera. Obiskovalci imajo radi tudi sprehod po naravoslovni učni poti, saj jim omogoča, da jezero doživijo drugače – ne le kot kopališče, ampak kot dragocen naravni prostor z rastlinskim in predvsem živalskim življenjem, pticami.«

Okolica jezera, ki jo poseljujejo različne vrste rastlin in živali, s svojo pestrostjo in ruralnostjo ustvarja idealno naravno kuliso za poletni oddih. O flori in favni se lahko obiskovalci natančneje podučijo na že omenjeni naravoslovni učni poti, ki ima poleg tega tudi panoramsko vrednost, saj vodi mimo vseh glavnih značilnosti jezera z neštetimi možnostmi razgleda.

Zaradi svoje dostopnosti in idiličnega okoliša postaja vse bolj priljubljena destinacija tako za domače kot za tuje goste. FOTO: Zavod Kočevsko

Kot je dejala Malnarjeva, ob pogledu v prihodnost poudarek ostaja predvsem na trajnostni naravnanosti: »Kočevsko jezero ima velik potencial, vendar ga je prav zaradi svoje vrednosti treba upravljati premišljeno. Naš cilj ni, da bi jezero postalo preobremenjena množična točka, kar zaradi vode in hlajenja v vročih poletjih lahko hitro postane, ampak želimo, da bo Kočevsko jezero zgled urejene, trajnostne in naravi prijazne destinacije.«

Idrijska Bela – naravno kopališče Pri Lajštu

Kot priljubljena točka za kopanje, rekreacijo v naravi, piknike in druženja se kaže tudi kopališče Lajšt. Leži v Idrijski Beli, ob sotočju Idrijce in Bele, le nekaj kilometrov stran od Divjega jezera in mesta Idrija. Poleg kopanja obiskovalci lahko čas preživijo tudi ob igranju odbojke, košarke, namiznega tenisa ali vožnji s splavom po reki. Ob nedeljah je v poletnih mesecih mogoče obiskati tudi stojnice s ponudbo lokalnih izdelkov Idrija Izbrano. 

Obiskovalce pritegne predvsem dostopnost destinacije prek glavnih prometnih povezav, kar pa hkrati po mnenju naravovarstvenega nadzornika Gregorja Koželja predstavlja tudi ključni izziv. Namesto z avtomobilom Koželj zato nagovarja k obisku kopališča s pomočjo trajnejših prevoznih sredstev.

»Spodbujamo trajnostne načine vstopa v Krajinski park, s kolesom, peš, ne pa z avtomobilom. Temu je navsezadnje naklonjena tudi občina, ki pokrije stroške avtobusa. Vsak konec tedna med poletno sezono skoraj vsako uro vozi brezplačni avtobus iz Idrije in Črnega Vrha. S tem se trudimo zmanjšati vpliv prometa, povečati kakovost doživljanja narave z okolju prijaznimi oblikami transporta in zmanjšati obremenitev tako za okolje kot prebivalce območja Krajinskega parka in še posebej območja okrog kopališča Lajšt.«

Ob nedeljah je v poletnih mesecih mogoče obiskati stojnice s ponudbo lokalnih izdelkov Idrija Izbrano. FOTO: Zavod Za Turizem Idrija

Za namene regulacije prometa in trajnostnega dostopa do kopališča poteka tudi redno spremljanje števila in vrste motornih vozil, imajo pa tudi števce za pohodnike in kolesa, ki so nameščeni na najbolj obremenjenih vstopih v park.

Kot pojasnjuje Robert Šinkovec, vodja Zavoda za turizem Idrija, je obiskovalcev zaradi dostopnosti in privlačnosti lokacije vse več skozi vso sezono, ne le v poletnih mesecih: »Obisk je relativno visok tudi v lepih jesenskih dnevih, v zgodnji pomladi, v maju je kakšen dan kopališče že polno. Tudi kopalcev, ki prakticirajo kopanje v ledeni vodi, je vse več, še okoli novega leta se lahko zasledi kakšna skupina.«

Poleg kopanja, ki bolj kot lokalno skupnost pritegne obiskovalce iz okoliških občin in številne tuje turiste, je mogoče izkoristiti pestro ponudbo drugih aktivnosti. Tako Šinkovec: »Zelo priljubljeni so pohodništvo, kolesarjenje, uporaba športnih igrišč, na Lajštu pa je dana tudi možnost igranja starih, že pozabljenih iger za družine, za katere lahko uporabiš samo prodnike iz reke. Priljubljena so tudi družinska druženja na prostorih za piknik, za kar predhodne rezervacije sprejema upravljavec tamkajšnjega bara. Prav tako je na voljo pestra ponudba menijev in napitkov.«

Pomembna pridobitev pa je tudi interpretacijsko informacijski objekt Divja Bajta, ki hkrati služi kot vstopna točka v Krajinski park. FOTO: Zavod Za Turizem Idrija

V bližini kopališča si je mogoče ogledati tudi idrijski lauf, prvo gozdno železnico v Evropi, in Idrijske klavže, tehnične spomenike iz časa rudarjenja živega srebra. Pomembna pridobitev je tudi interpretacijsko-informacijski objekt Divja Bajta, ki hkrati služi kot vstopna točka v Krajinski park. S tem je na lokaciji poskrbljeno tako za športno kot za kulturno udejstvovanje. 

Kot je napovedal Šinkovec, je pogled usmerjen v nadaljnji razvoj destinacije, pri čemer bodo v ospredju predvsem »izboljšanje obstoječe infrastrukture, ohranjanje naravnega okolja in spodbujanje trajnostnih oblik rekreacije, da bi območje ostalo privlačno in hkrati ustrezno varovano. Pomembno je tudi, da razvijamo dejavnosti in izvajamo ustrezno varovanje narave na način in v obsegu, ki je v dogovoru s krajani, lokalno skupnostjo ter vsemi vključenimi deležniki.«

Jezero Jasna

Zadnja, a morda izmed naštetih še najbolj priljubljena pa je Jasna v Kranjski Gori. Je eno izmed najbolj dostopnih slovenskih jezer, ki obiskovalce pričaka s pomoli in urejeno sprehajalno potjo okoli jezera.

Najbolj priljubljene dejavnosti ostajajo kopanje, sprehajalne poti in številne fotografske točke, ki obiskovalce privabljajo zaradi idilične naravne kulise. V zadnjem času opažajo vse več zanimanja za ribolov. Osvežilna pijača in sladoled bosta tu prišla v paketu z nepozabnim razgledom na Julijske Alpe. 

Najbolj priljubljene dejavnosti ostajajo kopanje, sprehajalne poti in številne fotografske točke, ki obiskovalce privabljajo zaradi idilične naravne kulise. FOTO: Bor Benet

Za sprehajalce je v bližini urejena posebna krožna Kneippova pot, ki bo učinkovito prerodila vaša stopala, čeprav je po opažanjih Turizma Kranjska Gora zanjo najmanj zanimanja. Hoja po izmenično hladno-vročih kopelih ima namreč pozitivne učinke na zdravje, hkrati bodo pohodniki deležni tudi masaže stopal, ki jo nudijo kamni različnih velikosti, po katerih teče hladna gorska voda. 

Če ste se za obisk jezera oborožili s prav vsem, razen s kratkočasnim čtivom, bo knjižnica ob jezeru poskrbela, da tudi v tem aspektu ne boste prikrajšani. Ob jezeru boste namreč našli izmenjevalnico knjig, ki ponuja pester nabor raznolike literature, s katero boste lahko kvalitetneje preživeli trenutke ob vodi. Po končanem branju knjige vrnete na svoje mesto ter tako omogočite, da si bo z njihovimi zgodbami izlet popestril tudi kdo drug.