Živahno metropolo tik pred silvestrovim hromijo teroristične grožnje

V središču Istanbula, mesta s 17 milijoni prebivalcev, vsak popoldan doživijo in preživijo gnečo, kakršni smo v Ljubljani in drugih sivih srednjeevropskih mestih priča v zadnjih nekaj urah prazničnega pričakovanja novega leta. Turški biser ob Bosporski ožini, ki se lahko pohvali, da je edino mesto z medcelinskim mestnim nogometnim derbijem, je magnet za turiste vse leto. Silvestrovo ni nikakršna izjema.

Zadnja leta, ko se nebrzdana vnema trgovcev, ki bi radi čim prej potegnili čim več evrov iz žepov svojih kupcev, navzven kaže v čedalje bolj vsiljivi in vsako leto bolj zgodnji božični okrasitvi, razkošni razsvetljavi in zvočnih kulisah, sem pogosto že novembra sanjaril, kako lepo bi bilo kak december preživeti kje na toplem.

Kjer ni megle, kjer imajo dobro hrano in kjer na božičnem in prazničnem vzdušju ne jahajo brezsramno že mesec in pol pred koncem leta. Tako brezsramno, da se človek novega leta veseli že zato, da se ogne sladkorni bolezni.

December je v Istanbulu mrzel, toda ...

Ker sem v prejšnjem življenju očitno nekaj storil prav ali pa sem ga nemara v tem nekje hudo polomil, sem letos dobil priložnost zadnjih deset dni novembra in prve tri tedne decembra preživeti v Istanbulu. Prvo polovico enomesečnega bivanja v pisanem velemestu sem imel srečo z vremenom, saj sem večino dnevov in tudi kakšen večer lahko brez težav preživel zunaj, in to v kratkih rokavih.

Novi turški znanci in prijatelji, ki se jih je v mesecu dni nekaj nabralo, so moje navdušenje nad prijaznim vremenom dosledno hladili s pripombami, da utegne biti v 17-milijonskem Istanbulu decembra strašno hladno. Prav resno jih nisem jemal, ker so mi to razlagali na žgočem soncu, pri 20 stopinjah, oblečeni v puhovke. Iz tega laično sklepam, da so Turki ne le prijazni, dobrodušni in topli ljudje, ampak tudi neverjetno zmrzljivi.

Kaj če bi šli za novo leto v Turčijo?

To vprašanje sem slišal od marsikoga v Sloveniji, in ker bom novo leto preživel doma v krogu družine in prijateljev, sem se še pred vrnitvijo pozanimal, kako v muslimanski Turčiji praznujejo novo leto.

»Domačini na splošno polnoč najraje pričakamo doma ob velikanskih količinah dobre hrane in alkoholu, pivu, vinu in žganju, podobno kot drugje v Evropi. Seveda tisti, ki pijemo. Tisti, ki ne pijejo, se družijo ob družabnih igrah,« pravi Zeynep, študentka na Harvardu, ki se je pred božičem vrnila v rodni Istanbul.

Mesto, ki je lani sprejelo več kot 20 milijonov turistov, bo po napovedih turističnih organizacij in agencij tudi nocoj polno gostov z vsega sveta.

»Kot si najbrž opazil, je pri nas povsod vse polno turistov od vsepovsod. Za novo leto upamo, da bo tudi tako, polne jih bodo ulice, trgi, restavracije, bari in klubi. Čeprav pri sebi opažam nekaj manj navala kot sicer letos in prejšnja leta,« je povedal Hasan, lastnik ene od številnih starinarnic v ulici Çukurcuma.

Sogovornik, ki je svoj osnovni posel nadgradil z butičnim hotelom v zgornjih nadstropjih slikovite stare hiše in kavarnico v prostorih starinarnice, kjer sva se tudi spoznala, o razlogih za predpraznično zadržanost tujih gostov ni želel ugibati.

Pesti jih inflacija, a gost jo komaj opazi

Hasan je sicer bežno posumil, da bi hitro naraščajoče cene lahko bile dejavnik, ki bi odgnal zahodne goste. Toda spomnil sem ga, da visoka rast cen v Turčiji ni značilnost zgolj zadnjih nekaj mesecev – ob tem, da je prav v novembru letna stopnja inflacije zdrsnila na 31,07 odstotka s skoraj 33 odstotkov mesec pred tem, novembrska stopnja inflacije pa je bila po poročanju turških medijev celo najnižja v zadnjih štirih letih.

Ko sem mu povedal, da je letna stopnja inflacije v Sloveniji novembra dosegla 2,4 odstotka, mi je začel varčni Hasan naštevati, kaj vse in za koliko se je podražilo v letošnjem letu.

Ker je središče mesta polno tujih turistov, ki prenočišče rezervirajo na najbolj razširjenih spletnih platformah, je v njem iz leta v leto težje najti domačine, ki si lahko privoščijo tamkajšnje najemnine, je dejal in naštel primere znancev in prijateljev, ki za najemnino odštejejo precej več kot polovico plače.

Da ne bi izgubljal posla, vešči trgovec, ki med drugim tudi organizira tečaje trgovanja s starinami, cene izdelkov v svoji trgovini, prenočišča v hotelu in ponudbe v kavarni pred inflacijo varuje tako, da jih prilagaja tečaju evra oziroma dolarja, zato gostje iz tujine turške inflacije na žepu ne občutimo.

Skromen zajtrk, denimo burek in ajran (jogurtov napitek), je v mestnem središču mogoče dobiti za manj kot tri evre, izdaten tradicionalni turški zajtrk za dva, ki vsebuje vsaj pet jedi, čaj, naravni sok in veliko zelenjave, stane manj kot 12 evrov.

Povsem spodobno kosilo ali večerjo je mogoče pojesti za pet do sedem evrov. Cene velikega točenega piva pa se v strogem središču mesta gibljejo od nekaj več kot dva evra v pivnici Jurij Gagarin, priljubljeni med ruskimi gosti, do šest evrov v bolj imenitnih lokalih.

Varnost v Turčiji jemljejo smrtno resno

Ko se koledar obrača k zadnjim dnem leta, so policisti v vseh velikih mestih na svetu še posebno na trnih, saj množična in z velikimi količinami alkohola podprta praznovanja na prostem povsod veljajo za varnostno tvegane dogodke.

Množična praznovanja so letos marsikje kar odpovedali iz različnih razlogov, pogosto se za uradno razlago skriva prav skrb za varnost. Med mesti, kjer ne bo silvestrskih množičnih dogodkov na prostem, so Džakarta, Denpasar, Tokio, Pariz, Sydney in Beograd.

Čeprav je razlog za odpoved prireditev v Sydneyju pietetne narave, v spomin na 15 ubitih med strelskim napadom na sloviti plaži Bondi sredi decembra, se nihče ne slepi, da odpoved ni povezana z varnostnimi tveganji.

Potem ko je ameriški FBI nedavno odkril načrt za bombni napad na silvestrovo v Los Angelesu, v katerem naj bi na petih krajih uporabili improvizirane eksplozivne naprave, in so v povezavi z načrtom prijeli štiri člane tolpe, se je v ponedeljek podobna drama odvila na severozahodu Turčije.

Turške oblasti so aretirale tudi 115 osumljenih teroristov Isisa, saj je islamistična teroristična skupina napovedala izvedbo »sezone terorja« proti kristjanom in judom. V spopadu s teroristi so bili ubiti trije pripadniki varnostnih sil in šest osumljencev. Glavni državni tožilec v Istanbulu je izjavil, da so preiskovalci odkrili dokaze, da so člani Islamske države v času božiča in novega leta spodbujali k nasilju nad nemuslimani.

»V Turčiji smo zaostrenih varnostnih ukrepov in skupin oboroženih policistov na ulicah že dolgo vajeni, saj se s terorizmom ne srečujemo od včeraj,« pravi Hasan. Tudi sicer so do zob oboroženi policisti z detektorji kovin na vhodu v vsako trgovsko središče, pristanišče, avtobusno ali železniško postajo.

Kako resno jemljejo varnost, lahko ponazorim s strogim nadzorom pri vstopu na razmeroma malo obiskano razstavo del štirih študentk umetnosti izdelovanja tapiserij: na vhodu oborožena varnostnika in rentgen in v vsakem od štirih nadstropij razstavnega prostora še vsaj po dva. Ob mojem obisku je bilo med pisanimi tapiserijami več pušk in pištol kot parov radovednih oči.

Velemesto nikoli ne spi

Kot se spodobi za mesto brez fizičnih meja, ki čez Bospor povezuje Evropo z Azijo, Istanbul živi 24 ur na dan. Ko sem moral zgodaj zjutraj leteti v Ankaro, sem se ob treh prebijal skozi osrednji trg Taksim, ki je bil komaj kaj manj poln ljudi kot sredi dneva, celo nekaj majhnih otrok na skirojih se je ob tisti uri lovilo po prostranem trgu.

Nepretrgoma odprte trgovinice in lokalčki so logičen odgovor na rast turizma v mestu, ki je lani gostilo več kot 20 milijonov obiskovalcev, kar je tri milijone več kot leta 2023. Ta zagon se je, kot vse kaže, nadaljeval tudi letos, saj so v celotni Turčiji samo v prvih devetih mesecih imeli 50 milijonov mednarodnih prihodov, kar je 1,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej.

Prvo četrtletje letošnjega leta je prineslo dobrih osem milijard prihodkov od turizma, 5,6 odstotka več kot v prejšnjem letu, k čemur so po oceni turških analitikov najbolj prispevali cenovno dostopen luksuz, raznolika doživetja in spretno vodeno strateško trženje.

»Edinstven položaj Istanbula kot mostu med celinama ga dela neustavljivo privlačnega,« pravi Ahmet Demir, lokalni turistični vodnik, ki ta poklic opravlja že več kot dvajset let. Kot opaža, ljudje po pandemiji hrepenijo po pristnosti, tu pa na vsakem koraku lahko najdejo različne plasti civilizacije, številne izvrstne restavracije in nakupovalne izkušnje, ki bi jih kjerkoli na Zahodu zaman iskali.

Na letošnji podelitvi nagrad po izboru bralcev revije Wanderlust je Istanbul prejel zlato priznanje in naziv najbolj zaželenega mesta v Evropi. Turško metropolo, ki je lani osvojila srebrno priznanje, po mnenju uredništva britanske turistične revije odlikuje »magnetizem vzhoda in zahoda«, ki je očaral mednarodne obiskovalce.

Uredniško ekipo prestižne revije še posebej navdušujejo osupljivi prehodi Bosporja ob sončnem zahodu, raznolika kulinarična ponudba, v kateri se prepletajo stoletja vplivov, in edinstvena potepanja med starodavnimi cerkvami, mošejami in galerijami sodobne umetnosti.

Glavni urednik George Kipouros je pripomnil, da bralci Istanbul dosledno opisujejo kot »mesto, ki jih vedno znova preseneti«, in pohvalil njegovo sposobnost »udobnega življenja med svetovi« z »zgodovino v kamnih, a tudi domišljijo v prihodnosti«.

Za vsakega in za vsak žep se kaj najde

Tako kot v velikem mestu ne manjka cenovno dostopnih prenočišč in kakovostnih restavracij, je velika tudi ponudba luksuznih hotelov, butikov, draguljarn in drugih trgovin, kjer je mogoče pustiti velike količine denarja, če jih imate.

Z otomanskimi časi navdihnjene turške kopeli, hamami, so dobrodošla sprostitev po napornem brezciljnem tavanju po poldrugi kilometer dolgi nakupovalni ulici İstiklal, med imenitnimi trgovinami in lokali v četrti Nişantaşı ali po od boga pozabljenih ulicah revnega predela Tarlabaşı.

Seveda noben obiskovalec ne more oditi iz Istanbula, če si ne ogleda ikoničnih znamenitosti, kot je velika, 1500 let stara mošeja Hagija Sofija, ki vzbuja občudovanje s svojimi visokimi kupolami in bizantinskimi mozaiki. Četudi nočete, se boste zaleteli v baziliko Cisterna iz 6. stoletja z osupljivimi stebri in izrezljanimi glavami meduz, tu so še palača Topkapi, stotine ribičev na mostu Galata, imeniten razgled s stolpa Galata, kratka vožnja s tramvajem in vzpon z gondolo na hrib Pierre Loti, od koder lahko med srebanjem čaja v tišini in miru zviška opazujete vrvež mesta daleč spodaj.

Ko se naveličate tišine, se sprehodite čez velikansko spokojno pokopališče nazaj do morja, kjer si v enem od številnih lokalov privoščite balik ekmek, okusen in nenavadno nasiten ribji sendvič, potem pa se podajte v mravljišče Velikega bazarja, kjer vas preplavijo vonji in barve začimb in čajev, tekstilni izdelki, baklave, turški med in druge orientalske slaščice.

Če nočete pol dneva izgubiti v eni od trgovinic, ne sprejemajte povabil na čaj. Če nočete izgubiti polovice denarja na računu, ne kupujte impulzivno.

»Največkrat je najboljši posel tisti, ki ga ne sklenete,« na svojem tečaju uči mojster trgovine s starinami Hasan.

Poskusite se pogajati za ceno, prezrite napis, da pogajanja o ceni niso zaželena, prav zabavno bo. Pogajajte se tudi, če vas začne prodajalec loviti po bazarju in vpiti za vami: »You are killing me, you are killing my family« (ubijaš me, ubijaš mojo družino). To bo še bolj zabavno, vse to je namreč del trgovcem dobro znanega obreda. Predvsem pa: izgubite se v velikem mestu in se znova najdite, tako boste imeli vsaj kako dobro zgodbico za dolge in mrzle večere doma.