Osilnica, ena najmanjših slovenskih občin po številu prebivalcev, je že nekaj desetletij turistični čudež. Prav na južni meji in tako rekoč sredi ničesar – najbližji večji turistični ponudniki so najmanj uro stran – obiskovalcu zagotavlja umik iz vsakdanjega vrveža. Obisk Zgornje Kolpske doline je lahko aktiven, lahko pa se človek samo prepusti spokoju, ki mu v teh naravno ohranjenih predelih dajeta pečat Kolpa in Čabranka.

Vsem tistim, ki se bodo odpravili proti Osilnici – pa naj bo to s kolesom, motorjem ali avtomobilom – priporočamo, da izkoristijo serpentinasto Strmo reber. Ta cestna povezava obstaja nekaj manj kot petnajst let, vendar je bila posebnost že na začetku, ko so jo poimenovali Mali Vršič. Zaradi odličnega asfalta, 14-odstotnega naklona in 18 ovinkov je odsek znan in zelo cenjen tudi v svetu. Tu vsako leto organizirajo tekmovanja longboarderjev, ki se dva tedna na deskah s štirimi koleščki spuščajo po strmini in dosegajo neverjetne hitrosti.
 

Navkreber na Strmo reber

Med domačimi kolesarji pa je Strma reber še posebej cenjena od lani, ko so jo – nekoliko kasneje kot motoristi – začeli uporabljati za eno največjih vzdržljivostnih preizkušenj pri nas: Navkreber na Strmo reber. Ta športni podvig se seveda začne v dolini, zato lahko le najbolj pripravljeni in zagreti kolesarji pridejo na vrh.



Toda tudi če se v Zgornjo Kolpsko dolino odpravite na običajen način, z avtom, na Strmi rebri, ki je ni težko prepoznati po značilnih serpentinah, ne smemo spregledati nekaj odličnih točk za postanek. Pogled ne seže samo v dolino reke Kolpe, ki je po mnenju marsikoga po lepoti povsem enakovredna Soči, ampak tudi po redko poseljenem Gorskem Kotarju in naprej po Hrvaški.



Mirna Osilnica ima kljub svoji majhnosti precej raznoliko turistično ponudbo. Ribičem ni treba razlagati, kako bogata je reka Kolpa, kjer lovijo sulce, potočne postrvi, lipane, mrene, platnice, poduste in klene, če ostanemo pri samo večjih vrstah rib. Za Kolpo velja, da je to reka, ki je test za sulčarje, saj je za uspešen lov tu poleg zvrhane mere sreče potreben še tisti pravi občutek, kje naj bi se sulec zadrževal v času hranjenja. Poleg tega je voda običajno zelo bistra in že vsak najmanjši hrup ob bregu je dovolj, da postane sulec še posebej previden na ponujeni »drugačen« plen, pravijo poznavalci Kolpe.
 

Na Kolpo z rafti, kanuji in kajaki

Veliko več obiskovalcev spozna Kolpo z rafti, kanuji in kajaki. Po reki se lahko popeljejo od Osilnice do Račkega Potoka, od Bosljive Loke do Kužlja in od Fare do Bilpe. Triurne podvige prilagajajo višini Kolpe, ki se zna z dežjem in pritoki iz mirne, ležerne vode spremeniti v neverjetno živahno hudourniško reko. Kadarkoli, pa naj ima veliko ali malo vode, ta mejna reka vedno preseneča z množico naravno ohranjenih in izredno fotogeničnih kotičkov, ki pa jih zadnja leta marsikje kazi zlovešča panelna ograja.



V Osilnici so zaradi odmaknjenosti – Kočevje, najbližje mesto, je oddaljeno slabo uro vožnje – in razvoja, ki je v te kraje vedno prihajal z zamudo, turizem zgradili na naravnih danostih. Poleg rek Kolpe in Čabranke, ki dajeta tem krajem poseben pečat, ne moremo spregledati gozda. Kdor ima le kanček športnega duha, se lahko iz Osilnice odpravi na najzanimivejše bližnje vrhove, Taborsko steno, Dragarski vrh, Šajbnik, Krempo, pohodi trajajo največ sedem ur v obe smeri.



Ali pa se poda na eno od enajstih pešpoti, ki trajajo od tri do enajst ur, prav tako se lahko prepusti vodnikom družinskega hotela Kovač, ki ga odpeljejo na izvir Kolpe, na Loško steno ali do zanimivosti na oni strani Kolpe, v nacionalni park Risnjak ali kanjon Vragov prehod. Pogoj sta pohodniška oprema in obutev.
 

Pripoved o vurmoharjih

Poleg naravnih danosti ima Zgornja Kolpska dolina tudi kulturne zanimivosti. Največja posebnost občine, kjer se je rodil že pokojni akademski kipar Stane Jarm, je cerkvica sv. Egidija v Ribjeku iz leta 1697. V Mirtovičih si je mogoče po dogovoru ogledati kovačijo Gorše. V Bosljivi Loki, ob kipu Vurmoharja, je nujno prisluhniti pripovedi o vurmoharjih, možeh iz tega dela Kolpske doline, ki so si kot krošnjarji daleč od doma s prodajo in popravljanjem ur služili kruh. Vse te zanimivosti so od Osilnice oddaljene največ deset kilometrov, zato se mnogi do njih odpravijo kar s kolesom. Za zahtevnejše gorske kolesarji pa so številne gozdne poti, po katerih lahko popeljejo vodniki.



Obiskovalec se lahko v Osilnici preizkusi tudi v adrenalinskem parku, morda v taktični igri, kot je paintball, ali na nočnem pohodu z baklami. Potem pa se sprosti v osilniškem velnesu, kjer so poleg bazena in masaž na voljo savne z zelišči iz Zgornje Kolpske doline.



Navsezadnje je tu še najpomembnejši junak teh krajev, Peter Klepec, slaboten otrok, ki so si ga vrstniki znali »privoščiti«. Nekoč je ta dobrosrčni fant pred sončno pripeko z vejevjem zaščitil spečo gorsko vilo in v zahvalo mu je podarila nadnaravno moč. Vrstnike je spravil k pameti, kasneje, ko so v te kraje prihrumeli Turki in s konji vdrli tudi v osilniško cerkev, pa je izdrl smreko iz zemlje in z njo Turke pregnal iz doline.


 

Olimpijada Petra Klepca

Organizirane skupine se dogovorijo za sodelovanje na olimpijadi Petra Klepca. Namenjene so šolarjem in odraslim, ki se pomerijo v različnih tekmovanjih v opisani orientaciji in orientacijskem trekingu. Jeseni bodo v deželi Petra Klepca odprli tudi učno-animacijsko pot, na kateri se bodo v dveh urah in pol skozi igro prepletale različne zanimivosti, povezane tako s kulturo kot starimi običaji ter rastlinskim in živalskim svetom teh krajev.

Vendar je v Osilnici že zdaj dovolj zanimivosti, ki preprosto vabijo k obisku.