Vasica caska na otoku pag daje vtis, da njeni staroselci, med katerimi so največ sledov pustili Rimljani, niso nikoli zares odšli.

Galerija
Polkrožni konec zaliva je posut z ostanki, očitno rimskega izvora, ki najjasneje govorijo o veličini nekdanjega obdobja, je zapisal hrvaški umetnostni zgodovinar Gjuro Szabo. FOTO: Aleš Nosan
»Po ves dan sedi doma in od doma ne gre.« Zdi se, da je podobno, kot pravi znana uganka, v globoko zarezanem zalivu Caska na otoku Pagu. Istoimenska vasica vzbuja vtis, da njeni staroselci, med katerimi so največ sledov pustili Rimljani, niso nikoli čisto zares odšli. Če bi živeli še danes, bi hitro spoznali pravila, ki veljajo v sedanjem turističnem svetu, kjer se vsak košček zemlje prodaja za gradnjo apartmajev in počitniških hiš. Nova Caska, ki se iz majhnega porta širi navzgor do ceste in še naprej, ni pri tem nobena izjema.
Če bi se stari Rimljani mimo svoje nekropole danes povzpeli na nizek polotok, ki peščine Caske ločuje od sosednjega zaliva, bi verjetno ostrmeli in – oglušeli. Slišali bi namreč glasbo iz razvpitih Zrć. V bližnjem mestu Novalja pravijo, da so časi, ko so ...
Komentarji