Do gradu Podčetrtek po strmini, plezališču in feratah

Grad Podčetrtek, ki se pne nad zdraviliškim krajem, od prejšnjega tedna v gozdu skriva nov učni center z vsem, kar je potrebno za prvo pravo planinsko izkušnjo. Do gradu peljeta tako planinska učna pot kot planinska zahtevna pot, pod gradom pa so uredili še naravno plezalno steno in učni ferati. Učni center je prosto dostopen za vse, če le imajo ustrezno opremo. To lahko obiskovalci, vključno z vodenjem, dobijo v tamkajšnjem planinskem društvu.

Plezanje po eni od podčetrških ferat. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Planinski učni center je zelo hitro, v vsega dobrih dveh letih, z donatorji in z več kot tisoč urami požrtvovalnega prostovoljnega dela uredilo planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek. Začelo se je z idejo o planinski učni poti, se spominja predsednik društva Gregor Ogrizek: »Ko smo se v društvu pogovarjali o tej poti, je naš član Albin Volavšek dal idejo, da bi naredili še eno strmo pot proti gradu Podčetrtek. Pri ogledu te smo naleteli na skale, ki so bile primerne za plezalno steno. Pa je padla ideja še za plezalno steno in ferato. Tako je nastala zamisel, da bi uredili center, ki bi bil primeren za starejše in mlajše, za družine, skupine, za domačine in turiste.«

David Ogrizek: »Naravna plezalna stena pod gradom ima dvanajst smeri z ocenami od 4a do 7a, pa tudi dve učni ferati težavnosti A in C.« FOTO: Špela Kuralt/Delo

Učni center so odprli prejšnji teden, s čimer je Podčetrtek dobil dodatne možnosti za rekreacijo. Že zdaj imajo namreč več kot sto kilometrov planinskih in pohodniških poti ter več kot 35 kilometrov urejenih kolesarskih poti. Z omenjenim centrom so pridobili še planinsko učno pot s šestimi tablami s poučno vsebino, z lokalnimi zgodbami, tri od šestih tabel so tudi interaktivne, je pojasnil David Ogrizek, predstavnik mladih v planinskem društvu.

Plezanje

Zahtevno planinsko pot so poimenovali po njenem pobudniku. »Albinova planinska zahtevna pot je dolga 380 metrov, na njej premagate 115 višinskih metrov prek 280 stopnic, petih klinov, vmes je tudi majhen most. Pod gradom je naravna plezalna stena z dvanajstimi smermi z ocenami od 4a do 7a, pa tudi dve učni ferati težavnosti A in C,« je navedel David Ogrizek. Ferati so dali ime po največjih donatorjih, smeri v naravni plezalni steni pa so lokalno-zabavno poimenovane. Smer s težavnostjo 6b ima denimo ime Za starčke, 6a+ so poimenovali Nadčetrtek, ena je Debeluhova, najtežja smer s težavnostjo 7a pa Krvava rosa.

Mladi plezalci na poti do naravne plezalne stene in obeh ferat nosijo obvezno opremo, ki si jo lahko obiskovalci izposodijo pri planinskem društvu. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Tako pri feratah kot pri naravni plezalni steni so table z navodili za uporabo in pomembnimi opozorili. Obvezna oprema so čelada, plezalni pas, samozavarovalni komplet, opisano je samovarovanje, kakšno je pravilno gibanje po ferati. David Ogrizek je povedal, da je celoten center namenjen vsem, a ustrezna oprema je nujna: »V društvu imamo pripravljene izobraževalne pakete za šole, vrtce, kogarkoli, ki se želi preizkusiti v naših dejavnostih. Lahko si izposodijo opremo, dobijo tudi vodnika, ki jih pelje čez vse.«

Ena od tabel na učni poti mlade pohodnike uči tudi o markacijah. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Prav zaradi izobraževalne note je učni center zelo pomemben, je ob odprtju povedal donedavni predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan: »Imamo 64.000 članov, ampak v naše gore zahaja okoli 400.000 državljanov Republike Slovenije in še ogromno tujcev. Nesreče se dogajajo in vse več jih je, kljub našim preventivnim akcijam, zato so taki učni centri toliko bolj pomembni. Imamo jih nekaj, vendar so v glavnem omejeni na eno ali dve zavarovani poti, tu pa je nastalo nekaj celovitega, in to na lokaciji, kjer se srečujeta turizem in planinstvo. Verjamem, da lahko tako preprečimo marsikatero nesrečo, ki bi se zgodila tistim, ki nimajo izkušenj in prvič pridejo v Julijce ali Kamniško-Savinjske Alpe, kjer gre zelo zares in so lahko ogroženi.«

Pogled proti naravni plezalni steni, kjer so se plezalci že pripravljali. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Ferate so zelo priljubljene

Podčetrški ferati so uredili s projektom O. S. P., Opremimo slovenska plezališča. Kot je poudaril predstavnik projekta Marko Guna, je pri urejanju ferat in plezališč na prvem mestu varnost: »Gorništvo je v porastu, zlasti feratarstvo in športno plezanje. Če s takim centrom omogočimo mlajšim generacijam, da se na to pripravijo, je to res dobra preventiva pred pogostimi nesrečami.« Po njegovih besedah je ta učni center prva lastovka, upa, da se bo razvilo še kaj podobnega drugod po Sloveniji.

Predsednik PD Atomske toplice Podčetrtek Gregor Ogrizek v zaključku ene od ferat. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Predsednica Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev Manja Rajh je ocenila, da je novourejena planinska pot odlična: »Zelo dobro je zavarovana, nič ni pretežkega, če se človeku ne mudi. Se pa zdaj razgledi že malo zapirajo, ker bukve zelenijo.« Spomnila je še na vzpon feratarstva: »Leta 2011 je bila uradno odprta prva ferata v Sloveniji, to je Gonžarjeva peč v Vinski Gori. Take učne ferate so pomembne, ker je plezanje po feratah danes zelo razširjeno. Če pogledate vabila planinskih društev, imajo zagotovo kakšen izlet po feratah, zelo radi izbirajo italijanske. To je tako tudi za turizem v kraju zelo pomembno.«

Začetek Albinove planinske zahtevne poti, ki je dolga 380 metrov, na njej pa pohodniki premagajo 115 višinskih metrov. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Jože Rovan je dodal, da je ferata telovadnica v naravi: »V visokogorju tega ni, so pa to dejansko športni objekti, namenjeni turistom in planincem, ter neke vrste atrakcija. Naše poti v visokogorju so narejene tako, da iščemo najlažji prehod, ki ga zavarujemo tam, kjer bi bil za običajnega planinca še vedno pretežak. Moderne ferate pa so narejene tako, da se išče težavnost in ne naravnih prehodov. V tem smislu je to poseben šport.«