Poletna razglednica z Dunaja

Ko je lepo vreme, dunajski parki in druga naravna rekreacijska območja privabljajo množice ljudi, tako domačinov kot turistov; slednjih je v mestu vse več. Poleg tega mesto Dunaj, ki mu tradicionalno vladajo socialni demokrati, poleti organizira privlačne programe za javno zabavo in rekreacijo na prostem, ki so brezplačni.

Na velikem trgu pred mestno hišo že od 1991 vsako leto v juliju in avgustu poteka Filmski festival na Rathausplatzu (letos od 4. julija do 6. septembra). Ko se stemni, na 300 kvadratnih metrov velikem platnu predvajajo posnetke različnih koncertov. Tako bo 28. julija mogoče znova prisluhniti jubilejnemu koncertu Dunajskih simfonikov (konec preteklega leta so praznovali 125. obletnico ustanovitve), ob nedeljah pa svoje produkcije predstavlja slovita Dunajska državna opera; 9. avgusta si bo denimo občinstvo lahko ogledalo opero Carmen. Na programu filmskega festivala so tako stari kot novi posnetki pop, rock in jazz koncertov, na primer Imagine Dragons 16. julija, Amy Winehouse 23. julija, pa tudi posnetki muzikalov in operet. Avditorij na trgu lahko sprejme približno 3000 ljudi.

Donavski otok je v celoti rekreacijsko območje, brez ene same stavbe razen svetilnika. FOTO: Klaus Pichler

V delu trga bližje dunajski aveniji Ringstrasse so postavljene lesene hiške z različnimi restavracijami in bari. Ta poletna gostinska ponudba na prostem privablja veliko obiskovalcev, zato se je zvečer težko prebiti skozi množico. Letos je na trgu skupno 29 gostinskih obratov s pestro ponudbo, od tradicionalne dunajske kuhinje do balkanske, orientalske, turške, arabske, daljno­vzhodne, mehiške, severnoameriške in nekaterih drugih. Hrano pripravljajo od 11. do 23. ure; pijačo strežejo do 23.45.

Na poti okoli Mont Blanca: 170 kilometrov in 10.000 višincev

Odri daleč od mestnega središča

Dunaj financira tudi vrsto dogodkov na prostem, brezplačnih za javnost, v okviru projekta Kultursommer Wien (Dunajsko kulturno poletje), ki so ga začeli leta 2020. Letos poteka od 2. julija do 16. avgusta na devetih odrih v zunanjih okrožjih Dunaja. Nastopajo kabaretski umetniki, glasbeniki, igralci, plesalci, performerji, pisatelji, čarovniki, sodobni cirkuški umetniki ... Nekatere odrske predstave so namenjene otrokom, nekatere so interaktivne. Na odrih Dunajskega kulturnega poletja je vsak dan več kot deset, tudi čez dvajset prireditev.

Na odrih Dunajskega kulturnega poletja (Kultursommer Wien) nastopajo različni izvajalci. Prizorišča so tako v središču kot drugod po mestu. FOTO: Judith Stehlik

Od leta 1984 vsako poletje prav tako zaznamuje ImPulsTanz, dunajski mednarodni plesni festival, ki je medtem postal največji evropski festival sodobnega plesa. Poleg predstav in tečajev, ki jih vodijo znani plesni umetniki, od leta 2017 občinstvu ponuja brezplačni program Public Moves, ki letos traja od 6. julija do 8. avgusta na osmih lokacijah na Dunaju, pa tudi v Salzburgu in Linzu.

V toplih dneh se domačini in turisti sproščajo v Burggartnu, parku ob znamenitem dvorcu Hofburg, ki je bil stoletja dunajska zimska rezidenca Habsburžanov. FOTO: Milan Ilić

Vodja posameznega dogodka Public Moves (znan plesalec, koreo­graf ali plesni učitelj) pokaže udeležencem, kaj naj počnejo, z glasbo ali brez nje. In vsi mu sledijo, kolikor zmorejo. Moto programa je »za ljudi vseh starostnih skupin, vseh oblik telesa, vseh spolov, vseh stopenj (plesnega znanja)«. Na Dunaju se jim je mogoče pridružiti v središču mesta (pred Muzejsko četrtjo in na Schwarzenbergovem trgu), pa tudi dlje od središča, ob jezerskem kopališču Hirsch­stetten na severovzhodu mesta, na Papeževem travniku ob Donavi, severno od starega mestnega jedra, in še kje. Na primer, v nedeljo, 19. julija, bodo na dunajskem Trgu Richarda Wagnerja od 18.45 do 20. ure potekali dogodki Public Moves za ljubitelje jazz plesa. Ta tečaj z imenom Jazz Flow vodi mednarodno uveljav­ljen francoski plesalec, koreograf in pedagog Pascal Loussou­arm. Ker je za Public Moves veliko zanimanje, se je treba za udeležbo na dogodkih prijaviti na spletu.

Salim Gauwloos (na fotografiji v ospredju), mednarodno znani koreograf in plesni pedagog, rojen v Belgiji, vodi plesno vadbo na odprtju Public Moves 2026 pred Muzejsko četrtjo na Dunaju. FOTO: Milan Ilić

Dnevne sobe na prostem

Dunaj je zelo zeleno mesto, dobesedno. Mestni očetje so ponos­ni, da je 50 odstotkov njegove površine (skupaj meri približno 415 kvad­ratnih kilometrov) ozelen­jene. Tak­šnega deleža parkov, gozdov, travnikov ... nima skoraj nobeno drugo velemesto na svetu.

V toplih mesecih so številne zelene »dnevne sobe« v tukajšnjih javnih prostorih polne ljudi. Ena takšnih je notranje dvorišče Muzejske četrti, velikega kulturnega kompleksa, ki letos praznuje 25-let­nico. Na tem dvorišču, med muzeji, razstavnimi in gledališkimi dvoranami, so od leta 2002 postavljeni ležalniki Enzi, ki sta jih zasnovala avstrijska arhitekta Anna Popelka in Gregor Poduschka. Najnovejša različica, poimenovana Viena, je izdelana iz polipropilena, ki ga je mogoče popolnoma reciklirati. Ti ležalniki, na katerih se lahko udobno namestita dva, so velika tržna uspešnica, zato jih lahko pri proizvajalcu naroči in kupi vsak, ki je pripravljen odšteti 600 evrov. Najdemo jih tudi v nekaterih drugih odprtih dnevnih sobah na Dunaju, na primer na dvorišču nekdanje splošne bolnišnice, ki je zdaj kampus Univerze na Dunaju.

Za dogodke Public Moves je izjemno zanimanje, zato si je treba mesto rezervirati na spletu. FOTO: Milan Ilić

Priljubljena zelena dnevna soba je tudi Burggarten, ena od zelenih površin v kompleksu Hofburg, nekdanji zimski rezidenci habsburških cesarjev. Ograjen prostor s številnimi drevesi je privlačen tako za domačine kot turiste. Ljud­je počivajo na travniku s pogledom na velik dvorni steklen­jak in nekatera krila Hofburga.

Zahodna meja Dunaja je Dunajski gozd, znan tudi iz valčka Zgodbe iz Dunajskega gozda Johanna Straussa mlajšega in istoimenske igre Ödöna von Horvátha. Del tega predgorja Alp, ki je znotraj meja Dunaja, ima površino 135 kvad­ratnih kilometrov. Po njem je speljana večina od 14 označenih mestnih pohodniških poti, tu pa so tudi številni heurigerji, tradicionalne restavracije z lokalno hrano in mladim vinom. Dunaj ima skoraj 700 hektarov vinogradov (veliko večino na pobočjih Dunajskega gozda) in je edina metropola na svetu z obsežnejšim vinogradništvom v samem mestu.

Pohodniki, ki želijo iz mestnega središča doseči najvišje dunajske vrhove, morajo premagati približ­no 250–300 metrov višinske razlike. Povprečna nadmorska višina Dunaja je namreč okoli 230 met­rov, najvišja vrhova Dunajskega gozda pa sta Hermannskogel (542 metrov nadmorske višine) in Kah­lenberg (484 metrov).

Ob 21 kilometrov dolgem Donavskem otoku je veliko plaž. FOTO: Klaus Pichler

Popolnoma zelen, 21 kilometrov dolg rečni otok

Videz Dunaja se je močno spremenil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je kot »stranski produkt« velikega mest­nega projekta nastalo zelo veliko zeleno območje, odlično za šport­ne in druge rekreativne dejavnosti. Pred tem je Donava na Dunaju oblikovala črko O: njen glavni tok je bil severni, lok, ki je izrisal zgornjo polovico črke O, medtem ko je bil njen dokaj veliki krak, reguliran v 19. stoletju in poimenovan Donavski kanal, spodnja polovica črke O. Dunaj kot mesto je bil zgodovinsko zgrajen ob Donavskem kanalu.

Po drugi svetovni vojni, med velikim gospodarskim razcvetom v šestdesetih letih prejšnjega stolet­ja, so se mestni očetje odločili, da bodo Dunaj bolje obvarovali pred poplavami. Med letoma 1972 in 1988 so reki izkopali novo strugo; omenjeno črko O so vodoravno prerezali po sredini. Nova struga je narejena v dveh delih in po dolžini jo deli 200 do 300 metrov širok in dobrih 21 kilometrov dolg Donavski otok (Donauinsel). Več­je ladje, tovorne in potniške, plujejo po južnem, širšem delu nove struge Donave, medtem ko sta severni, ožji del struge in levi breg Donave izključno rekreacijsko območje. To je tudi celoten Donavski otok.

Na otoku ni niti ene stavbe, razen simboličnega svetilnika. Številni domačini in turisti se vsak dan odpravijo na plaže, kolesarske in pohodniške poti, ki so urejene na njem. V stari strugi Donave (zgornji polovici črke O) je ostala voda in se zdaj imenuje Stara Donava (Alte Donau). Na njenih bregovih so zasebne hiše in druge stavbe, je pa tudi veliko rekreacijsko, dokaj zeleno območje. Donavski otok je specifična krajina in eden najpomembnejših prostih prostorov na rastočem Dunaju. Z različnih zornih kotov ga zdaj predstavlja posebna razstava z naslovom Donavski otok: 21 kilometrov prostega prostora, ki je v Muzeju Dunaja na ogled do 30. avgusta.

Že več kot štiri desetletja na njem vsako poletje poteka Donau­inselfest (Festival na Donavskem otoku), ena od velikih javnih prireditev, ki jih organizira dunajska socialdemokratska vlada. Gre za največji festival na prostem v Evropi in enega največjih glasbenih festivalov na svetu. Običajno je na »festivalski milji« (dolga je 4,5 kilometra) 14 odrov, na katerih se v treh dneh zvrsti več kot 200 koncertov in drugih odrskih predstav s 700 urami programa. Letos si jih je med 3. in 5. julijem ogledalo skup­no približno tri milijone obiskovalcev. Prihodnje leto bo Donauinselfest od 25. do 27. junija.

Brezplačen javni prevoz za otroke in muzeji za mlade

Dunaj in Avstrija sta sprejela odločitve, ki zmanjšujejo ali odpravljajo stroške za otroke in mladino. Tako je javni mestni prevoz na Dunaju vse leto brezplačen za otroke do šestega leta starosti, med šolskimi poletnimi počitnicami (julija in avgusta) pa tudi za vse od sedmega do petnajstega rojstnega dne.

Mladi do devetnajstega rojstnega dne, domači in tuji, imajo vse leto prost vstop v skoraj vse največ­je dunajske muzeje. Ta odločitev avstrijskega zveznega ministrstva za kulturo velja že od 1. januarja 2010. Njen namen je omogočiti mladim, da si brez finančnih ovir ogledajo jedro avstrijskih kulturnih zakladov. Albertina, Belvedere, Umetnostnozgodovinski muzej, Muzej uporabne umetnosti, Prirodoslovni muzej, Tehniški muzej z Avstrijsko mediateko in muzejske ustanove Avstrijske nacionalne knjižnice ne zaračunavajo vstopnine za otroke in mlade.