Na Resevni je prvi gost lokalec

Gorski turizem se krepi, pri tem pa Sloveniji, poleg tega da sredstev za obnove planinskih koč pri nas ni, primanjkuje oskrbnikov in najemnikov koč. Ker je delo zahtevno in ne prinaša velikih dobičkov, se oskrbniki tudi pogosto menjavajo. »Ljudje vidijo polno kočo v soboto ali nedeljo, ne pa druge dni v tednu, ko obiskovalcev ni toliko in je koča zato tudi zaprta, a je treba kljub vsemu preživeti,« pravi Peter Jožef Založnik, novi najemnik pred tremi leti prenovljenega doma na Resevni v Šentjurju pri Celju.

»Že dva vremensko slaba konca tedna v mesecu na Resevni lahko pomenita izgubo,« opozarja sogovornik, ki je najemnik od januarja letos. A za to delo se je odločil iz povsem drugačnih vzgibov, nemudoma doda. »Če bi si želel zaslužiti, se tega ne bi lotil. Prek doma sem preprosto našel način, da nekaj vrnem skupnosti.« Navsezadnje je slabo desetletje prebival v Šentjurju, kjer še vedno živi njegov sin. Predvsem pa si želi povezati skupnost, kar v pogovoru in tudi objavah na facebook strani planinskega doma ves čas poudarja: »Želim si, da je Resevna steber šentjurske skupnosti.«

V gostinstvu je sicer doma: po izobrazbi je kuhar, kasneje je dokončal še tehnično turistično šolo, prvič pa se preizkuša kot najemnik koče. Izzivov ne manjka, prizna. Po odhodu priljubljene najemnice Ivete Perc je Resevna za slabo leto dobila najemnika, s katerim je šentjursko planinsko društvo po letu dni pogodbo sporazumno prekinilo, nato pa so vodenje začasno – v času iskanja novega najemnika – prevzeli planinci.

Že od jeseni je spoznaval delo in ljudi

»Čakal sem projekt, v katerem bi lahko združil svoje znanje in izkušnje iz gostinstva, turizma in kuhinje. Povsem po naključju sem dobil informacijo, da tukaj iščejo najemnika, takoj sem poklical predsednika Planinskega društva Šentjur in tako sem od jeseni pomagal ter spoznaval delo, dom in tudi obiskovalce,« je povedal Peter Jožef Založnik, tik preden se je minuli četrtek podal na Resevno.

Dom je namreč odprt od četrtka do nedelje, hrano ponujajo v soboto in nedeljo, kakšen prigrizek na hitro je mogoče dobiti tudi v četrtek in petek. Priprave se začnejo že v sredo, ko opravi generalno čiščenje, ponedeljek in torek pa sta njegova »sobota in nedelja«. Pogodbo je podpisal za pet let z enim letom poskusne dobe.

Minulo soboto okrog 14. ure je bilo na Resevni mirno, saj se je skupina okoli stotih pohodnikov že odpravila proti domu, srečali smo le posameznike. Na stolpu je mama z otrokom, domačinka, povedala, da pridejo na ta priljubljeni hrib vsaj enkrat na mesec, večinoma ob koncu tedna. Vedno se ustavijo v koči, kaj popijejo in pojedo, če je »na meniju kaj dobrega«. »Zadovoljna sem z novim najemnikom, zelo je odprt in komunikativen, tudi hrana je odlična,« je povedala.

V koči je bila ob našem obisku še trojica obiskovalcev. Brane, sicer iz Ljubljane, je na Resevni vsaj enkrat na mesec, saj ima očeta v šentjurskem domu upokojencev. »Ko ga grem obiskat, se ponavadi odpravim še na Resevno. Izkoristimo priložnost, saj je koča prijetna, oskrbnik profesionalen, kadar je sonce, je zunaj čudovito,« je povedal. Pritrdila sta mu tudi njegova sopohodnika Vid in Nejc, ki sta na ta vrh prišla prvič.

Mize na tisti strmini

Novi najemnik priznava, da v resnici ni velik pohodnik, pred tem je bil vsega skupaj na Resevni štirikrat, so mu pa od tistih prvih obiskov ostale v spominu »mize na tisti strmini«. Preden je najel kočo, se niti ni pozanimal, kako oskrbniki delajo drugod, njegov ključni cilj je vzpostaviti strukturo in način delovanja, »da tudi če se čez nekaj let ne bom več prepoznal v tej zgodbi, koča ne bo zaprla vrat, ampak bo sistem deloval naprej. Tudi zato vključujem skupnost. Velik del opravi planinsko društvo, svoj delež prispeva občina Šentjur, tu so še TIC Šentjur in LAS (lokalne akcijske skupine). Mislim, da sem z vsemi vzpostavil dober odnos.«

Lokalno skupnost vključuje tudi tako, da kupuje pri ljudeh iz okolice. Tudi za 1. maj, ko je na Resevni tradicionalno veliko druženje ob prazniku dela (organizira ga skupaj s PD Šentjur), bo tam igral lokalni ansambel Kiper. »Vendar ne bodo samo harmonike, sem želim pripeljati tudi jazz,« je dejal sogovornik. Ne želi pa si, da bi bile v koči velike zabave, ki bi trajale pozno v noč. »Lahko se praznujejo rojstni dnevi, a se morajo končati ob normalni uri, kajti na prvem mestu sta pohodnik in koča, ki se prebuja ob svitu in zapira, ko pade tema.«

Tudi pri hrani in ponudbi je njegovo načelo manj je več. Vsak konec tedna se pohodniki lahko okrepčajo z enolončnico (ali katero drugo jedjo), ki si jo lahko postrežejo kar sami, in z zavitkom, na meniju so občasno tudi hotdogi, pred kratkim je uvedel zajtrk oziroma jajčka z ocvirki ali na olivnem olju. »Enolončnice so dobra rešitev za kočo, saj je malo odpada. Doslej je bilo hrane vedno dovolj. Dobro pa je, da se večje skupine pohodnikov napovedo, da ne bi česa zmanjkalo.«

Cilj niso trume turistov

Njegova želja je, da se na Resevni lahko vsak planinec, vsak Šentjurčan naje in napije za 15 evrov. Podobno, kot če bi šli v picerijo na kosilo. Pravi, da si je do poletja dal čas, da vidi, kako bo delo steklo. Ni se posebej posvetil oglaševanju, saj ne nazadnje ni cilj, da bi na Resevno prihajale trume turistov.

Še vedno je prvi gost lokalec: »Začutil sem, da so Šentjurčani res zvesti, čuti se pripadnost. Veliko je takih, ki gredo na Resevno vsak dan, nekateri celo dvakrat. Seveda se jih veliko tudi ne ustavi v koči, saj vemo, da je dinamika 'planincev' oziroma rekreativcev danes drugačna: gor letiš s pametno uro, spremljaš utrip, beležiš čas.«

Večino dela opravi sam, pomagajo mu člani PD Šentjur, pohodniki in drugi. Želi si, da bi na Resevni v prihodnosti lahko delalo več ljudi, sam pa bi se bolj posvetil kuhinji, da bi bil hišnik, ob tem pa bi avto pustil v dolini in se peš »odpravil na delo«.

Kmalu ureditev sob

V Planinskem domu na Resevni se sicer kmalu obeta ureditev notranje opreme in sob za prenočitev, ki jih do zdaj ni bilo. Sobe, ki bodo predvidoma opremljene do jeseni, bodo prav tako najprej namenjene lokalnemu okolju, predvsem šolam v naravi in drugim društvom, je potrdil Založnik.

Kot je poročal Svet24, bo Planinsko društvo Šentjur za ureditev notranje opreme in 57 postelj odštelo od 80.000 do 100.00 evrov, zato se je lani prijavilo na razpis projekta LAS in prejelo 50.000 evrov.