Svet, kot ga poznamo, se neizpodbitno spreminja. Medtem ko se na Danskem poslavljajo od pošte in njihovih tipičnih rdečih nabiralnikov, se zaradi digitalizacije spreminjajo tudi potovalne navade. Zaradi uvedbe digitalnega pregledovanja na mejah bo sicer prehod hitrejši, a bodo potniki sčasoma izgubili enega od dragocenih suvenirjev s potovanj, štampiljko v potnih listih, je pred kratkim spomnil britanski BBC.

Premožni turisti z oddaljenih trgov se za meje ne menijo

Oktobra 2025 je tudi Evropska unija začela uvajati svoj sistem vstopa/izstopa (Entry/Exit System –​ EES), novo digitalno orodje za upravljanje meja, ki beleži biometrične podatke ter datume vstopa in izstopa državljanov tretjih držav v schengensko območje. Državljani tretjih držav so v tem primeru potniki, ki nimajo državljanstva katere od članic Evropske unije ali Islandije, Liechtensteina, Norveške in Švice.

Ko bo sistem aprila 2026 v celoti uveden, bodo ročno žigosanje potnih listov nadomestili z digitalnim pregledovanjem, kar bo omogočilo hitrejše mejne kontrole in učinkovitejše delo osebja, je prebrati na uradni spletni strani. Ne načrtujejo pa drugih  sprememb potnih listin, ki so še obvezne za prehod zunanje meje za državljane tretjih držav, so poudarili na slovenski policiji.

V Sloveniji, ki nima zunanje kopenske schengenske meje, bo sistem vzpostavljen na mejnih prehodih na treh letališčih – Ljubljana Brnik, Maribor Slivnica in Portorož – ter mejnih prehodih za mednarodni pomorski promet Koper in Piran.

Ponekod že uporabljajo biometrične podatke

Ker se spremembe dotikajo državljanov tretjih držav, za slovenske potnike novosti ne bo, a podoben sistem uvajajo tudi drugod po svetu. Države, kot so Avstralija, Japonska in Kanada, že uporabljajo biometrične podatke na mejnih prehodih, nov sistem so napovedale tudi Združene države Amerike. In ko bo digitalna obdelava postala norma, bo to tudi tihi konec častitljivega potovalnega rituala: zbiranja štampiljk v potnih listih, napoveduje BBC.

Potna listina ima sicer bogato zgodovino, omenjajo jo že v bibliji, sama tradicija štampiljk pa sega vse do srednjega veka ali renesanse, je za BBC dejal Patrick Bixby, profesor na državni univerzi v Arizoni in avtor knjige License to Travel: A Cultural History of the Passport (Dovoljenje za potovanje: kulturna zgodovina potnega lista). V Evropi so vladarji na pisma o ravnanju pritisnili poseben voščeni pečat. To je nekako začetek te tradicije.«

Čeprav potovalni dokumenti – in štampiljke – obstajajo že stoletja, so se sodobni potni listi začeli oblikovati šele v začetku 20. stoletja. Po prvi svetovni vojni je Liga narodov pomagala formalizirati standarde za potne liste, saj so meje postale strožje regulirane. Do petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je svet vstopil v »zlato dobo« potovanj in so poleti postali dostopnejši širši javnosti, je tradicija prejemanja žigov v potnih listih postala sinonim za mobilnost in statusa. S tem so, kot pravi Bixby, začeli dobivati ​sentimentalno vrednost, kot jo imajo pravzaprav za mnoge še vedno.

Za mnoge so štampiljke v potnih listih pomembni spomini na kraje, ki so jih obiskali. FOTO: Tang Chhin Sothy/AFP

In kaj menijo Britanci, ki po izstopu iz EU veljajo za potnike tretjih držav? »Resnično bom pogrešala štampiljke v potnih listih,« je na vprašanje BBC odgovorila Londončanka Hristina Nabosny. »Zame so bili vedno več kot le dokazilo o vstopu – so majhni spominski označevalci krajev, ki sem jih obiskala, in držav, kamor sem potovala.«

Tudi newyorška pisateljica Elle Bulado se je strinjala: »Izguba žigov v potnih listih je grenko-sladek občutek. Čeprav se zavedam potrebe po hitrejših in učinkovitejših postopkih, se je prejem žiga vedno zdel kot majhno priznanje,« je dejala. »To je dokaz, da ste prečkali mejo in prispeli nekam, o čemer ste dotlej le sanjali. Če bodo žigi izginili, bom pogrešala ta občutek.« Nekateri zato že iščejo načine, kako bodo drugače zabeležili svoja potovanja, na primer z zbiranjem magnetov za hladilnik ali drugih spominkov.

Drugi so bolj pragmatični. Jorge Salas-Guevara, predsednik in ustanovitelj turistične agencije New Paths Expeditions, je navdušen nad tem, koliko časa bi lahko prihranil novi postopek. »Na poti preživim približno 250 do 300 dni na leto, nenehno prečkam meje, zato je za ljudi, kot sem jaz, ta sprememba olajšanje.«

Patrick Bixby kljub temu meni, da je drugače, če imaš oprijemljiv zapis svojih potovanj. »To ni le vprašanje o analognem ali digitalnem,« je razmišljal. »Nekaj posebnega je na tem, da imaš dokument, ki si ga imel s seboj, ko si bil na določeni lokaciji. Ustvari nekakšno avro okoli predmeta. A z digitalizacijo vse to izginja.«

Kaj bo drugače?

Za slovenske potnike, kot rečeno, s samo uvedbo sistema EES sprememb ne bo. Kaj pa bo drugače za potnike iz tretjih držav? Kot piše na spletni strani evropske komisije, bodo morali, ko bodo na mejni prehod prispeli prvič od začetka uporabe EES, predložiti osebne podatke. Mejni policist bo fotografiral njihov obraz in skeniral prstne odtise. Te informacije bodo nato zabeležene v digitalnem spisu. Postopek je lahko hitrejši, če vnaprej predložijo podatke, kar lahko storijo v samopostrežnem sistemu, če je na voljo na mejnem prehodu, ali prek mobilne aplikacije, če jo zagotovi država prihoda ali odhoda. 

Svet potovanj se postopno digitalizira, kar se odraža tudi na mejnih kontrolah. FOTO: Leon Vidic

Za tiste, ki so od uvedbe sistema že prečkali meje evropskih držav z EES, so fotografija obraza in prstni odtisi že evidentirani v sistemu EES. Mejni policisti v tem primeru samo preverijo podatke, v redkih primerih jih bo morda treba ponovno zbrati in zabeležiti, piše na spletni strani evropske komisije.

Kdor ima biometrični potni list, bo lahko hitreje vstopil z uporabo samopostrežnega sistema (če je na voljo na mejnem prehodu).