Tekoče stopnišče do nebes kolumbijskih revežev

Vzponi so pogosto naporni. Včasih tudi zelo nevarni. V Medellinu, drugem največjem mestu Kolumbije, polnem revščine in nasilja, bo odslej drugače. Za prebivalce in turiste bo vsakodnevno vzpenjanje do Komune 13 zdaj precej bolj varno, zanesljivo in sproščajoče.

Dolgoletni načrt idejnega vodje projekta Alonsa Salazarja, župana enega najnevarnejših južnoameriških mest, se je uresničil pred dnevi, ko so v eni največjih, hkrati pa najbolj revni četrti mesta slovesno odprli tekoče stopnice.

Res je, sliši se nenavadno, a se je že v prvih dneh uporabe pokazalo za nadvse uporabno.

V Komuni 13 so nenadne smrti, mnoge bolezni, droge, prostitucija, ropi in tatvine ter velika brezposelnost del vsakdanjika njenih 12.000 prebivalcev. Četrt se razteza prav skozi središče Medellina, ki sicer že nekaj let velja za kolumbijsko prestolnico trgovanja z drogami.

Velemesto, v katerem je življa več kot vseh Slovencev, leži dobrih dvesto kilometrov proč od oceanov – Tihega proti zahodu in Atlantskega proti severu. Primerna lokacija za trgovino z vsemi mogočimi, a tudi prepovedanimi sredstvi je z leti »poskrbela« tudi za razcvet revnih četrti s številnimi priseljenci, kjer poznajo zgolj vladavino ulice.

Smola za Komuno 13 je, da se je kot umazano barakarsko naselje razširila med dvema – za turiste zanimivima – predeloma mesta na precej strmem pobočju. Tako so morali njeni prebivalci do svojih domov dolga leta premagovati nešteto stopnic, na katerih jih je čakalo tudi veliko pasti.

Župan Salazar je za dobro revežev in malce manj črno statistiko mesta »žrtvoval« slabih sedem milijonov dolarjev iz mestnega proračuna in od začetka preteklega leta so mu domačini iz Komune 13 hvaležni za nenavadno, a zelo primerno rešitev.

Od Spodnjega trga v središču Medellina do najviše ležečih barak v revni četrti je povprečen domačin prej potreboval 35 minut hoje po neskončnih stopnicah.

Ostareli, ki jih zaradi slabih življenjskih razmer v Komuni 13 sicer ni veliko, so seveda potrebovali pomoč in se v (urejeno) mesto zaradi prenapornega vzpona in sestopa sploh niso odpravili. Stopnic brez razsvetljave, in zato ponoči idealnih za majhne rope in tatvine, je bilo za 28 nadstropij visoko stolpnico.

Tekoče stopnice, baje prve na svetu s tovrstno namembnostjo, so tako poenostavile težko in nepredvidljivo življenje revežev iz Komune 13.

Dolge so 384 metrov, sestavljene iz šestih sklopov, do vrha komune pa zadovoljne Kolumbijce (in pogumne turiste, ki si želijo na drugo stran mesta proti univerzi) pripeljejo v vsega šestih minutah.

Seveda je uporaba osvetljenih tekočih stopnic – ena linija gre navzgor, druga navzdol – brezplačna, župan pa načrtuje tudi nadstrešek, ki naj bi že konec leta omogočal suh prevoz do vrha komune tudi v slabem vremenu.

Najbrž je odveč poudarjati, da so bili revni »komunarji« ob odprtju nove pridobitve polni nasmeškov, Alonso Salazar pa si je zagotovil tudi nekaj tisoč dodatnih glasov na skorajšnjih županskih volitvah.