V skritih draguljih je trik – to velja tudi za Uzbekistan

Uzbekistan je država, o kateri večina Evropejcev ve presenetljivo malo, čeprav se na njegovem ozemlju stikata dediščina Svilne poti in politična otipljiva sedanjost. S sedmimi lokacijami na Unescovem seznamu, med njimi Samarkand, Buharo in obzidano Itčan Kalo v Hivi, se ta srednjeazijska država v zadnjih letih hitro pomika na zemljevid svetovnega turizma, kar potrjuje tudi dvomestna rast prihodov obiskovalcev v zadnjem obdobju. Besedilo razkriva, kako je odprava vizumov v nekaj letih spremenila tokove potovanj, kdo se danes prevaža po nekdanjih karavanskih poteh in zakaj se v Uzbekistanu srečajo izraelske skupine, rusko govoreči vodiči in uzbeški študenti nemščine. Obenem odpira vprašanje, kaj množični turizem pomeni za krhko vodno ravnotežje države, za ohranjanje verskih in etničnih skupnosti ter za iskanje nove narodne identitete med Timurjevo zapuščino in postsovjetsko sedanjostjo – in kako se v tej zgodbi znajde popotnik z Zahoda.