V Celovcu so parklji letos že strašili

Z enim najbolj spektakularnih dogodkov, Velikim shodom parkljev oziroma Krampuslaufom, so v Celovcu in še marsikje pri severnih sosedih že pred časom vstopili v adventni čas. Ta tradicionalni in množični dogodek, ki združuje starodavno pogansko izročilo s sodobnim spektaklom, vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev. Tudi letos ni bilo nič drugače.

Še preden se je 22. novembra nekaj po 19. uri čez Stari trg (Alter Platz) sprehodilo na stotine našemljenih fantov in deklet – sprevod so sicer začeli otroci, ki so z glasnim zvonjenjem in bolj ali manj strašljivimi maskami vzbujali pozornost obiskovalcev –, je nedaleč stran na Novem trgu (Neuer Platz) že vse spominjalo na adventne tedne, ki sledijo. Zadišalo je po kuhanem vinu in drugih toplih napitkih ter hrani. Na eni od stojnic so ponujali tudi pražen krompir, pečenico in kislo zelje, in če verjamete ali ne, imeli so najdaljšo vrsto.

Ogled strašljivih parkljev in drugih mitoloških bitij je bil sicer le najspektakularnejši del prazničnega Celovca, ki se od drugih podobnih sprevodov razlikuje tudi v interakciji nastopajočih z obiskovalci. Nobeno presenečenje ni bilo, če se je kateri od parkljev zelo vživel v vlogo in prestrašil kakšnega obiskovalca, tudi po nogah jih je lahko dobil s šibo. A čeprav se zdi, da bi najmlajše tak pristop morda prestrašil, ohranja dogodek ravnovesje med strahom in spoštovanjem do ljudskega izročila, predvsem pa dokazuje, da je mit o parklju kot hudičevem spremljevalcu Miklavža v alpskem prostoru še kako živ.

Praznično vzdušje v Celovcu ne vlada le na osrednjem trgu z znamenitim zmajem Lindwurmom, ampak se takšen utrip čuti vse do bližnjega Vrbskega jezera – in celo na njem. Vožnja hop on-hop off z ladjo po jezeru je v tem času praznična, adventno obarvana.

Sicer je najbližje vkrcanje nanjo mogoče pri Celovcu v bližini znamenitega Minimundusa, do druge strani petega največjega jezera v Avstriji, kraja Vrba na Koroškem (Velden), pa je dobro uro plovbe s tremi vmesnimi postanki. A previdno, preden naredite načrt poti, preverite vrnitve z ladjo v Celovec. Ob našem obisku je bilo to le v večernih urah, zato smo morali izkusiti prednosti njihovega železniškega prevoza, kar je v resnici le še dodatno popestrilo družinski konec tedna.

Prvo od pristanišč na poti proti Vrbi je v kraju Maria Wörth, od koder je možen avtobusni prevoz do razglednega stolpa na Jedvovci (Pyramidenkogel). S stolpa, ki stoji na 850 visokem hribu, se odpirajo veličastni razgledi na Vrbsko jezero.

Če gre navzgor po 441 stopnicah ali pa z dvigalom, je vrnitev »v dolino« lahko precej hitrejša in adrenalinska – po največjem suhem toboganu v Evropi; po zadnjici drsite kar 120 metrov. Kot se za ta čas spodobi, so tudi tam praznične stojnice in vlada predbožično razpoloženje.