
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Bad Kleinkirchheim, slikovito alpsko letovišče na avstrijskem Koroškem, se ponaša z najdaljšim flow trailom v Evropi – spektakularno, kar 15‑kilometrsko progo, ki se vije od vrha gondole Kaiserburgbahn vse do doline. Če se spustite še nižje do jezera in kraja Feld am See, pa premagate kar tisoč višinskih metrov.
Ta flow trail je bil na našem radarju že, odkar so ga zgradili. Pred leti, ko smo bili praktično že na poti, nam jo je zagodlo vreme, takrat je na progi tudi nastalo precej škode, izziv je odpadel, pred nedavnim pa smo ga vendarle izvedli. Spust je res spektakularen, namenjen tako začetnikom kot bolj izkušenim spustašem. Steza je skoraj v celoti zglajena z drobljenim gramozom, popestrijo pa jo ovinki, valovi, dropi in še marsikaj.
Trasa sicer ves čas poteka povezano, a je razdeljena na štiri sekcije; v dveh je možnost preklopa na Nockbike nature trails (naravni singl, srednja do težka težavnost). Spust je brezplačen, plačati je treba le prevoz z gondolo, seveda pa lahko navkreber tudi sami poganjate kolo. Ker vzpon nikjer ne popušča, počitka tako rekoč ni, zato električna pomoč še kako prav pride. Spust ni le rekreativni – je pravo doživetje v stiku z naravo, panoramskimi razgledi, obvezen (že zaradi počitka) pa je postanek v kateri od planinskih koč.
Pri spodnji postaji kabinske žičnice v Bad Kleinkirchheimu lahko začetniki pridobijo ali osvežijo tehnično znanje na pump tracku, dolgem 151 metrov. Uporaba je brezplačna.
Dan prej smo med raziskovanjem okolice Milštatskega jezera (Millstätter See) v Obermillstattu, vasi, ki ne premore prav veliko duš, pri tamkajšnji osnovni šoli zavili tudi v povsem nov bike park, odprli so ga pred nekaj tedni. Tam smo srečali nam takrat še neznanega, a po videnem in po objavah sodeč resnega profesionalnega in adrenalinskega gorskega kolesarja Stefana Müllerja. Šestintridesetletni domačin in kolesarski vplivnež, ki se je pred časom kot prvi in do zdaj edini s kolesom na hrbtu povzpel na najvišjo avstrijsko goro Veliki Klek (Grossglocker, 3798 metrov) in se z nje spustil, je skupaj z zanesenjaki ne le poskrbel, da ima tamkajšnja mladež (no, pa tudi starejši) na voljo odlične površine za kolesarske vragolije, ampak sta bike park v gozdu in nedaleč stran ogromna zračna blazina za skoke tudi turistični magnet.

Müller v domačem kraju že več let vodi majhno kolesarsko šolo za otroke in mladostnike – sprejme največ od tri do pet udeležencev na delavnico –, poudarek pa je na tehniki vožnje, trikih in zabavi. »Tudi na splošno sem navdušen nad izzivi, ki vključujejo koordinacijo. Seveda se ne bojim raznih skokov in obratov, ampak to mi ni v največje veselje. Pogosto grem s kolesom na hrbtu na kakšen hrib in se potem spuščam v dolino po vseh mogočih in nemogočih terenih. To me resnično privlači,« je med drugim pripovedoval, potem pa pristavil, da lahko pripravi zračno blazino in tudi sami preizkusimo nekaj dodatnega adrenalina.
»Deset minut in je napihnjena. Nikogar ne silim, nikakor ne, ampak zagotavljam vam: ko se boste spustili in skočili, s tem pa premagali strah, si boste želeli to še večkrat ponoviti,« je zatrdil z nasmehom na ustih. Prav je imel. Tolikokrat smo želeli skok ponoviti, da se mu je že mudilo na delavnice za otroke. Prenašanje znanja na mlajšo generacijo je, kot je dejal, prav tako ena njegovih strasti.

Poleg tega je turistični promotor kraja, zlasti z objavami na družbenih omrežjih. Med drugim je ugotavljal, da Slovenija s svojo bogato naravno in kulturno dediščino privablja obiskovalce z vsega sveta, prav tako je, kot je opazil, vse močnejša v aktivnem turizmu, ki je njemu blizu. Res pa je tudi, da so naši severni sosedje pri tem kar nekaj korakov pred nami.
Med valovitimi zelenimi hribi, bleščečimi jezeri in razglednimi prelazi se tamkajšnja regija na kolesu spremeni v doživetje. Tako za adrenalinske navdušence kot za cestne kolesarje in navsezadnje za sproščene rekreativce je na voljo več kot 550 kilometrov različnih prog.
Spust je brezplačen, plačati je treba le prevoz z gondolo, seveda pa lahko navkreber tudi sami poganjate kolo.
Kdo želi višje, se lahko poda na Millstätter Alm ali Turracher Höhe, kjer gorska kulisa dobi še nadgradnjo. A tudi ljubitelji asfaltiranih cest ne bodo razočarani: znamenita Nockalmstraße z 52 zavoji in 35 kilometri panoramskih razgledov je izziv za mišice in sapo cestnih kolesarjev. Za sproščujoč zaključek dneva je vsekakor priporočljiva lahka pot okoli Milštatskega jezera, kjer vabijo kristalno čista voda in idilična mesta za kopanje. Za res pasji vzpon pa se podajte po glavni cesti na Turracher Höhe. Precej dobro ga je opisal kolega: »Vmes je klanec tako strm, da sem se skoraj na hrbet prekucnil.«

Komentarji