Zakaj romi kurijo na dvoriščih in potovanja začnejo z desno nogo

V majhnem kraju Maglenča, obdani z zelenimi griči Bilogore, stoji Romska etno-hiša, edinstveni kulturno-turistični objekt autohtonih hrvatskih Romov – Lovarov. Prvi tovrstni projekt ne le na Hrvaškem, temveč tudi v Evropi, obiskovalcem omogoča, da se sprehodijo skozi stoletja zgodovine, spoznajo običaje, umetnost in vsakdanje življenje ene največjih romskih skupin na svetu.

Lovari ohranjajo svoj materni jezik, ki velja za uradni jezik Romov. Na Hrvaškem so med osmimi romskimi skupinami najbolj številčni, najdemo jih predvsem v območju Drave, Međimurja in Varaždinske županije, blizu madžarske meje. Njihova zgodba je polna selitev po Evropi: po drugi svetovni vojni so se priselili v Hrvaško, saj je bila sužnost v njihovih izvornih deželah – Romuniji in Madžarski – ukinjena šele relativno pozno. S seboj so prinesli dialekte stare romunščine, kot je Ljomba do Bajaš, od koder izhaja skupina Bajaši, danes najštevilčnejša romska skupina na Hrvaškem.

Etno-hiša obitelji Đurđević obiskovalce popelje skozi življenje Lovarov – od gospodinjstva, kuhinje in vsakdanjih predmetov, do simbolike in običajev, ki so bili ključni za preživetje in identiteto skupnosti. Posebno mesto ima lavanda – tradicijska rastlina, ki so jo Romi prinesli s seboj, uporabljajo jo v ljudski medicini in kulinariki, danes pa služi tudi kot suvenir za obiskovalce. Prvi nasad lavande na Bilogori je tako hkrati kulturni simbol in vir prihodka: izdelki se prodajajo v hiši, obiskovalci pa lahko spremljajo celoten proces od sajenja do priprave spominkov.

Slađana Đurđević, ena od predstavnic društva Lovari, ki se je v romsko družino poročila, pove, da je romska tradiicja ena izmed bolj zanimivih in bogatih, a velikokrat popolnoma spregledana. »Ko izbereš svojega življenjskega partnerja, je to odločitev za vse življenje. Vse, kar počnemo, ima simbolni pomen in družina je vedno najpomembnejša. Pri romih velja, da tri vogale hiše simbolično upravljajo ženske, le četrtega moški. Družina je temelj vsega,« nam pove pred leseno hišo, značilno za začetek 20. stoletja, ko so Romi intenzivneje naseljevali območje Bilogore. »Vsak predmet, vsak kotiček ima svoj pomen.«

Vhod je obrnjen proti vzhodu, ker je tako bolje, pove.  Pred vhodom stoji jablana, simbol plodnosti, zidovi so obloženi z lesenimi deskami, zabitimi z žeblji, ki so nekoč omogočali, da so se bivališča hitreje selila. V notranjosti stoji stalna razstava o Lovarih, knjižnica z literaturo v romskem jeziku in suvenirnica z ročno izdelanimi predmeti. Posebno mesto ima krog – geometrična oblika brez začetka in konca, ki simbolizira popolnost, izvor in nenehno selitev ter prilagajanje skupnosti.

Romska etno-hiša ni le muzej. Vsako leto privablja obiskovalce vseh starosti, od učencev osnovnih in srednjih šol, do upokojencev iz Hrvaške in Slovenije. Obiskovalci si ogledajo hišo, razgledajo nasad lavande in spoznajo filozofijo skupnosti, ki živi v skladu z naravo, po načelih intuitivnega dojemanja sveta, kjer desna stran simbolizira pozitivnost, srečo in uspeh.

Hiša je tudi središče družabnega življenja. Vsako leto se tu praznujejo obletnice porok, ki so se začele pred devetimi leti in so se razvile v lokalno tradicijo. Dogodki vključujejo glasbo, ples, nastope kulturo-umetniških društev ženskih zborov ter vožnje s kočijo.

Posebno je tudi filozofija Lovarov glede vsakega koraka in dejanja. Običaj je, da se vsako potovanje začne z desno nogo – desna stran simbolizira srečo, uspeh in pozitivnost. Vse dejavnosti, tudi gospodinjske ali praznične, se odvijajo na prostem, ob ognju, kot so to počeli predniki med selitvami in potovanji. Goran Đurđević, vodja etno hiše, pojasnjuje:»Vse se dogaja na prostem, ne glede na to, kako stabilni smo. To je del naše tradicije, del našega življenja. Ko pripravimo ogenj in hrano zunaj, oživimo duh naših prednikov.«

Etno-hiša Lovarov je rezultat dolgoletnega prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine. Društvo Lovari je bilo ustanovljeno leta 2001 z namenom, da pokaže razliko med romskimi skupinami in predstavi bogastvo njihove tradicije, jezika in običajev. Kot dodaja Slađana Đurđević: »Želeli smo javnosti pokazati drugo stran Romov – ne le stereotipno podobo, ampak našo kulturo, identiteto in način življenja, ki je povezan z večinsko skupnostjo že od 14. stoletja.«

Za tiste, ki želijo izkušnjo nadgraditi, hiša ponuja še več: degustacije lokalnih pridelkov, ogled okolice, jahanje, vožnje s kočijo, delavnice zeliščarstva in kulinarike ter prostore za fotografiranje in dogodke. Vsak obisk je priložnost, da se doživi avtentični romski duh, neposredno iz zgodovine in vsakdanjega življenja Lovarov.