Carsus Trail ali Zeleno srce Krasa je 103 kilometre dolga pohodniška pot v obliki srca, ki vodi po območju največjega požara v zgodovini Slovenije. V šestih etapah povezuje Vipavsko dolino, kraško planoto in obalo Jadranskega morja. Njen prepoznavni znak so označbe v obliki srca.

Goriškemu zgledu sledi tudi čezmejni Kras

Po silovitem in uničujočem požaru julija 2022, ko je na slovenski in italijanski strani zgorelo več kot 4400 hektarov površin, so domačini in številni prostovoljci začeli obnavljati sicer eno najbolj pestrih biosfernih območij v Evropi. Tako se je konec aprila odprla krožna daljinska pot Carsus Trail, ki je hkrati spomenik solidarnosti, povezovanja in ljubezni do narave.

CarsusTrail

Celotno pot s skupno višinsko razliko 2180 metrov lahko prehodimo v šestih dinamičnih etapah, lahko pa posamezne etape izkoristimo za samostojne enodnevne izlete. Povprečna dolžina ture je 17 kilometrov oziroma štiri do pet ur hoje na dan. Trasa se začne v umirjeni Vipavski dolini, ob meandrih reke Vipave, od koder se pot polagoma vzpne v razgiban kraški svet.

Ena največjih posebnosti poti je kontrast med kraško suhostjo in vodnimi osvežitvami. Prva etapa, ki se začne v Mirnu, vodi čez rodovitna polja ob reki Vipavi, ki v toplejših mesecih pohodnike vabi, da se osvežijo in okopajo ali se, denimo, preizkusijo v supanju.

Pomnik miru, postavljen v spomin vsem braniteljem slovenske zemlje FOTO: Zoso

Ljubitelje morja bosta navdušili četrta in peta etapa na italijanski strani. Pot se namreč spusti mimo morja, kjer slovita Rilkejeva pot poteka po samem robu prepadnih sten nad modrino Jadrana. Tu lahko pohodniške čevlje zamenjamo za kopalke in se prepustimo valovom v priljubljenem Sesljanu.

Zavije tudi na znamenito Rilkejevo poti FOTO: Nea Culpa

Pot povezuje več kot 200 ponudnikov nastanitev in gostinstva ter ključne turistične znamenitosti, zato Ariana Durnik, direktorica javnega zavoda Miren Kras, svetuje: »Najbolj srčna daljinska pot na svetu pohodnike vabi, da korake odmerjajo počasi in med hojo razvajajo vse čute, tudi okus. V številnih gostilnah neposredno ob poti in na turističnih kmetijah, ki v spomladanskem in jesenskem času zaživijo kot tradicionalne osmice, se na krožnikih vrstijo tako preproste sezonske jedi, tipične za posamez­no območje, kot zahtevni meniji kuharskih šefov.«

Priporočljivo je slediti namigom na spletu, kjer so na voljo GPX-koor­dinate ter podatki o ponudnikih nastanitev, gostinstva, znamenitostih in drugih zanimivostih ob poti, prav tako pa prej preveriti odpiralne čase.