Kaj mora vsebovati potovalna lekarna, da nam težave ne pokvarijo dopusta

Ob misli na počitnice si navadno predstavljamo brezskrbne dni, morje, dobro hrano in predvsem odmik od vsakdanjih obveznosti. Glavoboli, sončne opekline, prebavne težave in druge zdravstvene nevšečnosti so zadnje, s čimer bi se želeli ukvarjati daleč od doma. Prav takrat pa se pogosto pokaže, kako dragocena je lahko dobro založena potovalna lekarna z najnujnejšimi zdravili in pripomočki za prvo pomoč.

Pred odhodom ne smemo pozabiti niti na zdravstveno zavarovanje za tujino, za potovanja po Evropi pa tudi ne na evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.

Zdravstvene težave na dopustu večinoma niso posebno resne, vendar so lahko dovolj neprijetne, da nam pokvarijo dan ali dva. K njihovemu nastanku lahko prispevajo sprememba okolja, drugačna prehrana, slabše higienske razmere, več dejavnosti na prostem in izpostavljenosti soncu ter utrujenost zaradi poti.

Potovalna lekarna zato ni znak pretirane previdnosti, temveč premišljena priprava na težave, ki jih ne moremo vedno predvideti.

Potovalna driska

Med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami potnikov, zlasti tistih, ki se odpravijo v bolj oddaljene kraje, je potovalna driska. Ta naj bi prizadela od 20 do 60 odstotkov potnikov.

Povzročijo jo lahko okužbe z različnimi mikroorganizmi ali zastrupitev z njihovimi presnovki. Najpogosteje se okužimo z zaužitjem neustrezne hrane, v okoljih z nižjim higienskim standardom pa lahko povzročitelje bolezni v telo prenesemo tudi z umazanimi rokami.

Med simptomi so pogosto tekoče odvajanje blata, trebušni krči, slabost, včasih tudi bruhanje in povišana telesna temperatura. Težave se navadno pojavijo v prvih dneh po prihodu na cilj.

V večini primerov so blage in v nekaj dneh izzvenijo same od sebe. Če so simptomi hujši ali trajajo dlje časa, pa je potrebna zdravniška pomoč.

Pri driski je pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, saj lahko sicer pride do dehidracije. Pri tem so koristni že pripravljeni rehidracijski praški in raztopine, ki lahko izgubljene minerale nadomestijo tudi ob povečanem znojenju.

Kako zmanjšati tveganje za prebavne težave

Prebavnim nevšečnostim v tujem okolju se je mogoče v veliki meri izogniti z ustrezno previdnostjo. Osnovno pravilo varnega prehranjevanja je preprosto: hrano prekuhamo, spečemo, olupimo ali je ne zaužijemo.

Poleg ustrezno toplotno obdelane hrane in olupljenega sadja je varneje uživati tudi suho hrano ter piti ustekleničeno vodo in druge ustekleničene pijače. Običajno sta varna tudi kava in čaj, medtem ko se je ledu v pijačah priporočljivo izogibati.

Tveganje za prebavne težave lahko zmanjšamo tudi z dosledno higieno rok in pribora. Roke si umivamo z vodo in milom, kadar to ni mogoče, pa uporabimo antiseptično razkužilo ali razkužilne robčke.

Poleg probiotičnih kapsul za uravnavanje črevesne flore je na pot priporočljivo vzeti tudi sredstva za lajšanje zaprtja, denimo tablete, svečke ali čaj.

Za bolečine in manjše poškodbe

Vsebino potovalne lekarne je smiselno prilagoditi posamezniku oziroma družini, upoštevati pa je treba tudi cilj potovanja. V lekarnah so na voljo tudi že pripravljeni kompleti za potovanja.

Med osnovno opremo prve pomoči sodijo obliži, sterilne obveze, povoji, sredstva za razkuževanje ran, škarjice, pinceta, termometer in komplet hladilnih vrečk. Ti pripomočki ne zavzamejo veliko prostora, vendar so lahko zelo koristni.

Že žulj ali odrgnina, ki nastane med sprehodom, pohodom ali raziskovanjem okolice, se lahko brez ustrezne oskrbe spremeni v nadlogo, ki omeji gibanje.

Poleg univerzalnega sredstva za razkuževanje je v potovalno lekarno priporočljivo vključiti tudi izdelke za intimno nego.

Ne smejo manjkati niti zdravila za najpogostejše zdravstvene težave, ki lahko zmotijo brezskrbne počitniške dni. Mednje sodijo antiseptik za usta in žrelo, kapljice za nos, tablete proti potovalni slabosti ter sredstva za zniževanje telesne temperature in lajšanje bolečin, ki jih običajno uporabljamo tudi doma.

Glavobol zaradi vročine ali dolge vožnje se lahko pojavi nepričakovano, prav tako rahlo povišana telesna temperatura, ki pogosto spremlja utrujenost ali manjše okužbe.

Ne pozabimo na zdravila, ki jih jemljemo redno

Na pot moramo vzeti tudi vsa zdravila, ki jih redno uporabljamo zaradi kroničnih bolezni ali v preventivne namene, denimo kontracepcijske tablete.

Njihova količina naj zadošča za celotno trajanje počitnic, priporočljivo pa je dodati še zalogo za kakšen dodaten dan. Na dopustu se vsakodnevna rutina hitro spremeni, zato je še pomembnejše, da imamo vsa potrebna zdravila pri sebi.

Iskanje ustreznega nadomestnega zdravila v tujini je namreč lahko zapleteno, nekaterih zdravil pa brez recepta sploh ni mogoče dobiti.

Zaščita kože pred soncem

Med poletnimi počitnicami, zlasti ob morju, si posebno pozornost zasluži koža. Dolgotrajno ali čezmerno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom lahko povzroči poškodbe kože, pospeši njeno staranje in poveča tveganje za nastanek kožnega raka.

Najpogostejša neposredna posledica izpostavljanja soncu so sončne opekline, ki lahko kožo trajno poškodujejo.

Zaščita pred soncem je zato ključna. Krema z zaščitnim faktorjem najmanj 30 sodi v vsako torbo za na plažo. Na izpostavljene dele telesa jo moramo nanašati redno in dosledno, zlasti po kopanju ali močnem potenju.

Pri roki je koristno imeti tudi pripravke za nego kože po sončenju in sredstva za blaženje sončnih opeklin, ki pomagajo, da si koža hitreje opomore.

Pred soncem se zaščitimo tudi z ustreznimi oblačili, kot so lahke majice z dolgimi rokavi, klobuki s širokim krajcem in sončna očala z UV-zaščito.

Zaščita pred piki insektov

Da poletnih dni ne bi zagrenili piki insektov, je priporočljiva uporaba sredstev za njihovo odganjanje.

Pred potovanjem na območja, kjer se pojavljajo tropske bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, kjer so higienske razmere slabše ali preskrba s pitno vodo ni ustrezna, je priporočljiv obisk ambulante za potnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V ambulanti se potniki seznanijo s priporočenimi ukrepi za zmanjšanje tveganja, dobijo zdravila za preprečevanje malarije in opravijo preventivna cepljenja proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, tifusu, meningokoknemu meningitisu, tetanusu in drugim boleznim.

Če se odpravljamo v naravo ali bolj eksotične kraje, naj v potovalni lekarni ne manjkajo antihistaminiki, ki se uporabljajo ob ugrizih, pikih in alergijah na sonce, ter mazila s hidrokortizonom. Ta zmanjšujejo oteklino in srbenje ter blažijo alergijske izpuščaje.