Motoristični potepi med poletjem in jesenjo

Motoristična sezona se z zadnjimi poletnimi dnevi še zdaleč ne konča. Opoldanska vročina popusti, gorske ceste ostajajo prevozne, turistični vrvež pojenja, narava pa počasi dobiva prve jesenske barve. Prehod med poletjem in jesenjo pa ima tudi manj prijetno stran. Zjutraj je lahko komaj deset stopinj, popoldne pa več kot 25. V dolini nas pričaka sonce, na gorskem prelazu pa lahko megla, veter ali dež. Kako se lotiti priprave motocikla, kaj obleči in na kaj naj bomo pozorni pri vožnji, smo povprašali nekaj strokovnjakov s področja motorizma.

Več plasti za več razmer

»Poletno-jesenski motoristični izleti so zaradi vročine in možnosti hitrih vremenskih sprememb precej zahtevni, še posebej če pot traja dlje kot le konec tedna ali nekaj dni,« opozarja Jože Šparovec iz Moto Centra AS Domžale, kjer poleg Ducatija in Honde zastopajo tudi številne znamke motorističnih oblačil in opreme. Univerzalnih motorističnih oblačil po njegovih besedah ni, zato mora motorist opremo prilagoditi poti in pričakovanim razmeram.

V poletni vročini so najboljša rešitev zračne jakne iz mrežaste tkanine. FOTO: Ducati

V vročini so najbolj prijetna prepihljiva oziroma mrežasta motoristična oblačila. Kakovostna poletna jakna omogoča velik pretok zraka, hkrati pa ohranja zaščito na ramenih in komolcih. Na daljši poti se njena slabost pokaže takoj, ko se ohladi. Zato Šparovec svetuje večplastno oblačenje. Osnovni sloj je funkcijsko perilo, najraje iz sintetike ali merino volne, sledi termo podloga in zunanji sloj v obliki motoristične jakne. Ko se temperatura dvigne, lahko posamezne plasti preprosto odstranimo.

Za spremenljive razmere so uporabna trislojna oblačila z odstranljivo membrano in termo podlogo. Boljši modeli imajo dovolj velike zračne odprtine, da ponudijo dober kompromis med poletno zračnostjo in zaščito v hladnejšem vremenu. Ob tem ne pozabimo odpreti vseh prezračevalnih odprtin, tudi tistih na hrbtnem delu jakne, saj le tako zagotovimo osvežujoče kroženje zraka.

Na motorističnih izletih si vzemimo dovolj časa za odmore. FOTO: Delo UI

Šparovec na daljših poteh kljub membrani priporoča še klasičen dežni komplet. Zunanja tkanina motoristične jakne se lahko napije vode, postane težka in hladna. Če je zvečer ne moremo dobro posušiti, naslednje jutro začnemo v mokri opremi. Dežni komplet je uporaben tudi pri zračni poletni jakni, saj preprečuje vdor hladnega vetra.

V vročinskem valu pomaga tudi tako imenovani evaporativni hladilni jopič, ki ga pred uporabo namočimo v vodo. Najbolje deluje v vročem in suhem zraku, pri visoki vlagi je učinek skromnejši. Na trgu obstajajo tudi aktivni hladilni jopiči, a imajo svojo (visoko) ceno. Nobena od hladilnih rešitev pa ne nadomešča pitja in počitka. Dodajmo, da je izbira ledeno hladnih gaziranih pijač po priporočilih strokovnjakov najslabša izbira, saj ohladijo želodec, ki telesu sporoči, naj »prižge« ogrevanje. Boljša izbira so mlačna voda ali nesladkan čaj.

Vročina utrudi tudi motorista

Na visoke temperature opozarja tudi Luka Žunec, inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Vročina po njegovih besedah neposredno vpliva na počutje, koncentracijo, reakcijski čas in sposobnost dojemanja.

Luka Žunec, AMZS inštruktor Varne vožnje FOTO: Damjan Končar

Če je mogoče, se je zato najbolje izogniti vožnji v najhujši vročini. Pomembna je dovolj pogosta hidracija, prilagoditi pa je treba tudi postanke. Ob znakih utrujenosti je bolje narediti daljši premor ali končati dnevno turo. Žunec svetuje tudi, naj motoristi pri načrtovanju poti računajo na prometne zastoje in se jim, če je mogoče, izognejo. »Ne pretiravajte z dolžino dnevnih etap. Naj bo raje manj kilometrov in več užitka,« pravi. Spremljati je treba tudi vremensko napoved, saj so predvsem popoldne še vedno možne nevihte. Dežni kombinezon naj bo zato stalni del prtljage.

Raje svetla in dobro prezračevana čelada

»Nekatere čelade so bolj zračne kot druge. Tudi čelada svetle barve močno zmanjša pripeko sonca v glavo, notranji polistirenski vložek pa je že sam po sebi odličen izolator,« pravi Boris Kompare, poznavalec čelad in direktor podjetja Compaco, ki zastopa znamko Nolan. Notranjost mora biti premišljeno prezračevana, oblazinjenje pa iz materiala, ki dobro odvaja vlago in ne draži kože. Ob prehodu v hladnejši del leta je enako pomembno, da lahko zračne šobe preprosto zapremo.

Boris Kompare, Compaco FOTO: osebni arhiv

»Število odprtin samo po sebi še ne zagotavlja dobrega prezračevanja. Pomembno je, kako zrak potuje skozi notranje kanale. Pri sodobnih sistemih je svež zrak usmerjen tudi proti notranji strani vizirja, kar pomaga zmanjševati rošenje brez neprijetnega prepiha. Pri zadnjem so učinkovita rešitev tudi pinlock vložki,« razloži Kompare. Dodajmo še, da vožnja z odprtim vizirjem dodatno suši oči in lahko povzroča draženje. Prav tako pri odprtem vizirju ali jet čeladi obraz ni zaščiten pred prahom, UV-žarki in nadležnimi insekti, zato je bolje vizir pripreti ali sprožiti sončno zaslonko.

Kompare opozarja še na pogosto spregledan del telesa. Zadnji del vratu je med vožnjo izpostavljen soncu, zato ga lahko zaščitimo z vratno rutko ali podkapo oziroma s sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem.

Servis ne nadomesti sprotnega pregleda

Dobro pripravljena oprema ne pomaga veliko, če motocikel ni tehnično brezhiben. Gašper Zarnik, izkušeni mehanik in prvi mož Moto poslovalnice Ljubljana, največjega prodajno-servisnega centra za Yamaho pri nas, poudarja, da redni servis motorista ne odvezuje sprotne skrbi za motocikel.

FOTO: Delo UI

»Vsak pravi motorist mora za svoj motor skrbeti tudi takrat, ko je redno servisiran. Sem sodijo čiščenje in mazanje verige, preverjanje olja in nadzor pnevmatik,« pravi Zarnik. Pred daljšo potjo svetuje pregled ravni motornega olja, hladilne in zavorne tekočine, tlaka in stanja pnevmatik, zavornih oblog, pogonske verige, svetil in hladilnega sistema. V vročih dneh je treba spremljati tudi temperaturo motorja in delovanje ventilatorja.

Osnovni pregled motocikla opravimo tudi med potovanjem. Po celodnevni vožnji pregledamo pnevmatike in verigo – zadnjo v primeru vožnje v dežju znova namažemo.

Gašper Zarnik, direktor Moto poslovalnice Ljubljana FOTO: Blaž Kondža

Na vprašanje, katero orodje je dobro vzeti s seboj, pa Zarnik odgovarja, da zadostujejo osnovno orodje, komplet za popravilo pnevmatike, mazivo za verigo in urejena asistenca. »Človek lahko s seboj vzame celo škatlo orodja, vendar mu ne bo veliko koristila, če ne ve, kako ga uporabiti,« opozarja Zarnik.

Previdno s hladnimi pnevmatikami

Jesen prinaša tudi nižje temperature vozišča. »Dober motorist zna pravočasno prebrati razmere, ki mu jih ponujata cesta in okolje, ter vožnjo nemudoma prilagoditi vsem dejavnikom,« pravi Žunec.

Posebej zahtevna so hladna jutra, deževni dnevi in odseki cest na severnih straneh pobočij, kjer so temperature lahko še nižje. Pnevmatike morajo biti kakovostne, brezhibne in pravilno napolnjene, motorist pa mora računati, da hladne pnevmatike ne zagotavljajo enakega oprijema kot ogrete.

FOTO: Alessio Barbanti

V zahtevnejših razmerah je zato treba zmanjšati hitrost, gibi in manevri z motociklom pa naj bodo čim bolj nežni. Izogibamo se površinam s slabšim oprijemom, kot so talne označbe, pogled pa usmerjamo v smer vožnje, da lahko nevarnost pravočasno prepoznamo.

Prve minute deževja so lahko posebno nevarne, saj se voda pomeša s prahom in ostanki olj. Na mokri cesti povečajmo varnostno razdaljo ter pospešujmo, zavirajmo in spreminjajmo smer čim bolj tekoče. Zgodnja jesen prinese še mokro listje, po nevihti pa so lahko na cesti pesek, veje in kamenje.

Vedno imejmo nekaj rezerve

Jeseni postane pomemben tudi položaj motorista na cesti. V levem ovinku se ne približujmo preveč sredinski črti, saj lahko glava in zgornji del telesa segata na nasprotno smerno vozišče. Vedno si pustimo dovolj prostora za odziv na nasproti vozeče vozilo ali nepričakovano oviro.

Motorist mora biti pripravljen tudi na napake drugih. »Vozite tako, da imate popoln nadzor – vedno in povsod. Pričakujte napake drugih udeležencev in vozite tako, da jih lahko popravljate,« svetuje Žunec. Cesta po njegovem ni prostor za dokazovanje ali izživljanje, omejitve hitrosti pa niso brez razloga.

Vožnja v nočnih urah prinaša številne pasti. FOTO: Honda

Motorno kolo ima ozko silhueto, zato ga drugi vozniki lahko hitro spregledajo. K vidnosti pripomorejo prižgane luči, svetlejša čelada, odsevni elementi in čist vizir. Ob koncu poletja se sonce spušča nižje, sence so daljše, dan pa iz tedna v teden krajši. Traso zato načrtujmo tako, da se bomo po možnosti vrnili pred temo. Na podeželskih in gozdnih cestah je ob mraku in zori večja tudi možnost srečanja z divjadjo.

Žunec pet ključnih pravil za varno poletno-jesensko vožnjo strne precej preprosto: biti moramo strpni in spoštljivi do drugih, vožnjo prilagoditi lastnim sposobnostim, ostati ves čas zbrani, pričakovati napake drugih in spoštovati cestnoprometne predpise.

Izkušen motorist ve, da je pri načrtovanju poti vedno dobro pustiti nekaj rezerve. Če nas preseneti ploha, se ohladi ali smo po več urah vožnje utrujeni, ni nič narobe, če spremenimo traso, naredimo daljši postanek ali dan končamo prej. Manj kilometrov in več užitka je pogosto najboljši recept za dober motoristični potep.

FOTO: Marko Feist

Izpolnite obrazec in sodelujte v nagradnem natečaju: