Naravni biser Pohorja, do katerega vodi ena najlepših pohodniških poti

Sredi pohorskih gozdov in planj se na približno 1500 metrih nadmorske višine skriva skupina majhnih jezerc. Lovrenška jezera so del največjega visokega barja v Sloveniji in priljubljen cilj za pohodnike, ki iščejo nekoliko drugačen izlet v naravo.

Lovrenška jezera so ena najbolj prepoznavnih naravnih znamenitosti Pohorja. Pravzaprav ne gre za eno jezero, temveč za skupino približno 20 majhnih barjanskih oken, raztresenih po šotnem barju med Roglo in območjem Mulejevega vrha. Število vidnih jezerc se spreminja glede na količino padavin, saj območje nima površinskih pritokov, ampak ga napaja izključno deževnica.

Območje velja za največje visoko barje v Sloveniji in eno pomembnejših v južni Evropi. Jezerca so nastala v ledenodobnem obdobju pred približno 8000 leti, njihovo dno pa se nadaljuje v debelo plast pohorske šote. Najgloblja med njimi segajo približno 1,2 metra globoko.

Poseben svet sredi Pohorja

Tisto, zaradi česar je obisk Lovrenških jezer drugačen od običajnega pohoda do gorskega jezera, je predvsem pokrajina. Namesto skalnatih vrhov in strmih pobočij obiskovalca pričaka prostran svet šotnega barja, nizkega ruševja, smrekovih gozdov in travnatih planj.

Čez občutljivejše dele barja vodijo lesene poti, ki obiskovalcem omogočajo ogled jezerc, ne da bi pri tem hodili po mokrih in ranljivih barjanskih tleh. Ob jezerih stoji tudi razgledni stolp, s katerega je mogoče bolje videti razsežnost območja.

Posebnost Lovrenškega barja je tudi rastlinstvo. Poleg šotnih mahov in ruševja tu uspevajo rožmarinka, rjasti sleč in okroglolistna rosika – drobna mesojeda rastlina, ki pomanjkanje hranil v barjanskih tleh nadomešča z lovljenjem žuželk. Poleti lahko na gladini nekaterih jezerc opazimo tudi bele lokvanje.

Območje je življenjski prostor različnih živalskih vrst. Med njimi so alpski pupek, več vrst kačjih pastirjev in petelin ruševec, ki velja za eno najbolj ogroženih ptic tega okolja. Prav zaradi občutljive narave je toliko pomembneje, da se obiskovalci držijo označenih poti in lesenih brvi.

Na Lovrenška jezera z Rogle

Ena najbolj znanih poti se začne pri hotelu Planja na Rogli. Uradno opisana krožna pot je dolga približno 15 kilometrov, na njej premagamo okoli 270 metrov višinske razlike, zanjo pa je treba predvideti od tri do štiri ure hoje. Označena je kot srednje zahtevna.

Pot pohodnika najprej popelje čez značilne pohorske planje, nato v gozd in naprej proti šotnemu barju. Čeprav ni tehnično zahtevna, je dobra pohodniška obutev priporočljiva. Tla so lahko predvsem po dežju mokra in blatna, na gozdnih delih poti pa je treba računati tudi na korenine, kamenje in druge običajne ovire. Še junija letos so na destinaciji opozarjali tudi na posamezna podrta drevesa po neurjih.

Prav zato izleta ne gre razumeti kot sprehod po povsem urejenem parku. Še vedno gre za pohod v naravnem okolju, pri katerem je smiselno pred odhodom preveriti vremensko napoved in razmere na poti.

Prednost izleta je, da pohodnik večino časa ne premaguje velikih vzponov. Pot zato omogoča predvsem daljšo, umirjeno hojo skozi zelo različne podobe Pohorja – od odprtih planj in smrekovih gozdov do povsem drugačnega barjanskega sveta okoli jezerc.

Do Lovrenških jezer z Rogle vodi priljubljena pohodna pot čez pohorske planje in skozi gozdove. Foto: Shutterstock

Izlet lahko podaljšamo s Potjo med krošnjami

Ker je izhodišče na Rogli, je mogoče obisk Lovrenških jezer združiti še z drugimi doživetji. Le nekaj minut od hotela Planja je Pot med krošnjami Pohorje, ki obiskovalca dvigne nad pohorski gozd.

Pot je dolga nekaj več kot kilometer in se postopoma vzpenja do 37 metrov visokega razglednega stolpa. Vzpon je blag, saj največji naklon znaša šest odstotkov, za obisk pa običajno zadostuje približno ura. Posebna atrakcija je 62-metrski suhi tobogan, po katerem se je mogoče spustiti z razglednega stolpa.

Pot med krošnjami je odprta skozi vse leto, vendar se odpiralni čas spreminja glede na obdobje in vremenske razmere, zato ga je pred obiskom priporočljivo preveriti. 

Lesene brvi obiskovalce vodijo čez občutljivo barjansko pokrajino, ki je življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst. Foto: Arhiv Unitur

Izlet za tiste, ki jim cilj ni edini razlog za hojo

Lovrenška jezera niso izlet, pri katerem bi obiskovalca na koncu čakal mogočen gorski vrh ali veliko jezero. Njihova posebnost je prav v majhnem in nekoliko nenavadnem: v temnih vodnih očesih med ruševjem, mehkih šotnih tleh, lesenih poteh in tišini visokega barja.

Do njih tudi ni mogoče pripeljati z avtomobilom. Treba si je vzeti nekaj ur, obuti pohodne čevlje in se do njih odpraviti peš. In prav pot čez pohorske planje in gozdove je pomemben del izleta – Lovrenška jezera so njegov najbolj nenavaden zaključek.