Od glavnega mesta do Velenja je dobra ura vožnje z avtomobilom – polovico časa po avtocesti, preostanek pa po mestoma utrujeni regionalki, ki že desetletja čaka, da jo razbremeni sodobna avtocesta. Kdaj se bodo tamkajšnji domačini lahko končno zapeljali po njej, je zelo težko napovedati, a delujoča gradbišča in lani prebiti predor vseeno vzbujajo nekaj več upanja kot zgolj politične obljube. Gotovo pa je nekaj: nova avtocesta bo, ko bo dokončana, dala turizmu Šaleške doline še več zagona in privabila še več obiskovalcev, ki si bodo lahko ogledali destinacijo z največ petzvezdničnimi edinstvenimi doživetji Slovenia Unique Experiences.

Zgodovinski okvir

Zgodovinski zapisi in arheološke najdbe dokazujejo, da je bila Šaleška dolina, katere središče je Velenje, naseljena že v prazgodovini. Kot zanimivost povejmo, da je njeno ime povezano s plemiško družino Šalek, ki je v 12. stoletju zgradila grad Šalek, danes slikovito ruševino na griču nad mestom. V srednjem veku je bilo območje razdrobljeno med različne fevdalne gosposke, večji pomen pa je pridobilo šele v 19. stoletju z začetkom izkoriščanja premoga.

S pleterco po Velenjskem jezeru FOTO: ZT Šaleška Dolina

Mlado mesto

Rudnik lignita so odprli leta 1875 in z razvojem rudarstva se je povečala tudi potreba po delovni sili. Takrat je bilo Velenje še manjši trg, vzpon in urbanizacijo je doživelo šele po drugi svetovni vojni.

Muzej premogovništva Slovenije FOTO: Matej Vranič

Kot oče sodobnega Velenja, ki je v času Jugoslavije imelo v imenu še pridevnik Titovo, se je zapisal tedanji direktor Premogovnika Velenja in poznejši župan Nestl Žgank. V 50. letih prejšnjega stoletja mu je uspelo prepričati jugoslovanski državni vrh z Josipom Brozom Titom na čelu z vizijo Velenja kot modernega socialističnega mesta, ki bo zgrajeno z mislijo na kakovostno bivanje tamkajšnjih rudarjev in njihovih družin. Rezultat njegovih prizadevanj so bila med drugim prostorna in svetla stanovanja z balkoni ter veliko zelenih površin med stanovanjskimi bloki. Vse to je tamkajšnjim rudarjem, ki so prihajali v Velenje tudi iz drugih republik, omogočilo pristnejši stik z naravo po opravljenem delovniku v temačnih rovih.

Nostalgično Velenje

Velenje, ki je v tistih časih s svojim gospodarskim razvojem veljalo za pravi socialistični čudež, še danes ohranja vrednote multikulturalizma, rudarskega tovarištva in socialistične solidarnosti. Čase cicibanov, pionirčkov in mladincev lahko doživimo tudi med dveurnim vodenim sprehodom po mestu, t. i. Retro Velenje, ki ga ima v svoji ponudbi tamkajšnja turistična organizacija. V družbi turističnega vodnika spoznamo posebnosti mestnega središča, ki je načrtovano po socialističnih načelih, s širokimi ulicami, javnimi zgradbami in številnimi zelenicami. V strogem središču, na prostranem Titovem trgu, tako najdemo kar štiri spomenike osebnostim in dogodkom, ki so najbolj zaznamovali mesto: največji spomenik Josipa Broza Tita na svetu, delo hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića, ter spomenike očeta Velenja Nestla Žganka, rudarja in NOB.

Velenje FOTO: Matej Vranič

Najgloblja jedilnica

Muzej, ki ga ne smemo izpustiti, je Muzej premogovništva Slovenije. Tam se v spremstvu vodnika, izkušenega rudarja, z najstarejšim delujočim dvigalom pri nas spustimo 160 metrov pod površje, v najstarejši rov, ki je še danes povezan z drugimi deli delujočega rudnika. V globinah nas pričaka interaktivna in realistično urejena muzejska pot, ki prikazuje življenje in delo rudarjev nekoč in danes. Med obiskom se v verjetno najgloblji jedilnici okrepčamo s knapovsko malico: kranjsko klobaso, žemljo in sokom. Dodajmo, da lahko v taisti jedilnici doživimo tudi eno od treh petzvezdičnih doživetij Šaleške doline – kulinarično doživetje Velenje underground, med katerim nas s Štajgerjevo južino s štirimi hodi presenetijo večkrat nagrajeni kuharski mojstri.

Skrivnosti potopljenih vasi FOTO: Milan Njenjič

Potopljene vasi

Dolgoletno izkopavanje lignita je pustilo posledice tudi na površju. Tla so se začela posedati in zato so prebivalce vasi nad rudniškimi rovi morali preseliti, območja pa je kmalu zalila voda in nastala so umetna jezera: Velenjsko, Šoštanjsko in Škalsko. Največje je Velenjsko, ki je bilo zaradi sestave vode dolgo dobesedno mrtvo. Sčasoma so ga očistili in danes je to priljubljeno rekreacijsko in kopališko območje s sprehajališči, plažo, otroškimi igrišči in možnostjo številnih športnih aktivnosti, kot so jadranje, supanje, vožnja s pedalini ali preprosto piknik na obrežju.

Štrekna FOTO: Apro Pixels

Velenjsko jezero je eno od prizorišč drugega edinstvenega doživetja s petimi zvezdicami, Skrivnosti potopljenih vasi. To doživetje vključuje obisk rudnika, sprehod ob Škalskem jezeru, vožnjo z električno ladjico – pleterco po jezeru, kjer z uporabo VR-očal naredimo virtualni potop do potopljenih vasi. Na koncu nas čaka še kulinarično razvajanje na Visti. Tistim bolj radovednim naj pojasnimo, da so vasi le virtualno rekonstruirane, pod jezersko gladino jih že zdavnaj ni več.

Grajska poslopja

Velenjski grad FOTO: Matija Marinšek

Velenje z okolico je znano tudi po ostankih srednjeveških gradov: Šaleškega gradu ter gradov Ekenštajn in Turn pri Vinski Gori. Nad samim mestom pa kraljuje eden najlepše ohranjenih v Sloveniji – Velenjski grad, ki je bil prvič omenjen že leta 1270. V njem domuje Muzej Velenje, ki prikazuje bogato arheološko, zgodovinsko in etnološko dediščino Šaleške doline. Posebni zanimivosti muzeja sta ena največjih zbirk afriške umetnosti v tem delu Evrope in stalna razstava Mastodonti, ki je nastala po najdbi fosilnih ostankov prazgodovinskih trobčarjev v okolici Velenja in so jo leta 2021 prenovili.

Narava in pohodništvo

Pohodniki na Vodemlji FOTO: Nik Jarh

Ljubitelji narave lahko raziskujejo številne planinske in kolesarske poti, ki jih v Šaleški dolini ne manjka. Med kolesarskimi potmi velja omeniti 35 km dolgo Štrekno, speljano po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Gre za eno infrastrukturno najbolje urejenih tovrstnih kolesarskih poti v Sloveniji s slikovito panoramo Pohorja in Uršlje gore ter vznemirljivo vožnjo skozi sotesko Huda luknja. Nič nenavadnega, da je Štrekna postala eden naj projektov EU 2025.

Izpolnite obrazec in se potegujte za električni SUP: