Pet kolesarskih poti po Sloveniji, vrednih izleta

Za dober kolesarski izlet ni treba premagovati gorskih prelazov ali nabirati stotine kilometrov. Slovenija ponuja tudi krajše, razmeroma nezahtevne poti, primerne za sproščeno popoldne, na drugi strani pa trase, na katerih bodo na svoj račun prišli bolje pripravljeni rekreativci.

Izbrali smo pet zelo različnih možnosti. Nekatere vodijo po urejenih asfaltiranih kolesarskih povezavah, druge po makadamu in gozdnih poteh, vse pa kolesarjenje povezujejo z zanimivimi kraji, naravo ali kulturno dediščino.

Medvode–Pirniče–Vikrče: med polji in čez Savo

Za krajši kolesarski izlet v okolici Ljubljane je zanimiva povezava med Medvodami, Pirničami in Vikrčami. Asfaltirana dvosmerna pot meri 6,2 kilometra in povezuje Vikrče, Spodnje in Zgornje Pirniče ter Verje s središčem Medvod. Velik del trase poteka med polji, zato je vožnja precej drugačna od mestnega kolesarjenja.

Pot pelje tudi mimo toplega vrelca Straža v Spodnjih Pirničah, eden njenih najbolj prepoznavnih delov pa je prečkanje Save po brvi Medvoški lok. Brv med knjižnico in občinsko stavbo je skupaj z dostopnim delom dolga 138 metrov.

Povsem brez avtomobilov vendarle ne gre. Na približno 450 metrih trase kolesarji uporabljajo obstoječe prometnice skupaj z motornim prometom, na delu poti med polji pa je dovoljen tudi dostop kmetijski mehanizaciji, zato nekaj dodatne previdnosti ni odveč.

Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana: na kolo namesto v avtomobil

Kolesarska povezava med Kamnikom in Ljubljano je dobra izbira tako za rekreativni izlet kot za tiste, ki bi radi del vsakodnevne poti opravili na dveh kolesih.

Povezuje Kamnik, Mengeš, Trzin in Ljubljano ter je del glavne državne kolesarske povezave G13. V okviru projekta so uredili približno 13,7 kilometra novih kolesarskih povezav, namenjenih predvsem varnejšemu potovanju med naselji ob trasi.

Pot iz kamniške smeri vodi proti Mengšu, nadaljuje proti Trzinu in nato proti Ljubljani. Ker povezuje več naselij in urbano območje z glavnim mestom, ni zgolj klasična izletniška trasa, temveč eden od primerov poti, po katerih je mogoče kolo uporabiti tudi kot pravo prevozno sredstvo.

Za rekreativce je njena prednost prav možnost, da dolžino izleta prilagodijo svojim sposobnostim: ni treba prevoziti celotne povezave, temveč je mogoče izbrati samo posamezen odsek.

Jamska kolesarska pot: 37 kilometrov po kraškem svetu

Med peterico je daleč najbolj športna Jamska kolesarska pot na Postojnskem. Krožna trasa je dolga 37 kilometrov, premaga približno 800 metrov višinske razlike ter poteka po asfaltu in makadamu. Uradno je uvrščena med treking kolesarske poti, zaradi vzponov in razgibanega terena pa je primernejša za dobro pripravljene kolesarje.

Njena glavna posebnost je kraško podzemlje. Pot vodi mimo oziroma v bližino Postojnske in Otoške jame, jame pod Predjamskim gradom ter Pivke in Črne jame. Začne se v Postojni, nato pa vodi skozi Zagon, Hrašče, Hrenovice in Landol do Predjame ter čez Bukovje, Belsko, Studeno in Strmico nazaj proti Postojni.

Po nekoliko mirnejšem začetku sledi zahtevnejši del. Po Predjami je treba premagati vzpon proti Bukovju, najdaljši vzpon pa kolesarje čaka na delu proti Studenemu in Strmici. Nagrada je spust proti Pivki in Črni jami ter razgiban zaključek do Postojne. Trasa je označena s številko 2 na usmerjevalnih tablah, na voljo je tudi datoteka GPX.

To je pot za dan, ko si želimo nekaj več kot le lahkotnega obračanja pedal.

Kačji pastir: kratka krožna pot ob Cerkniškem jezeru

Če je 37 kilometrov preveč, je povsem drugačna možnost Kačji pastir ob Cerkniškem jezeru. Krožna pot meri 11 kilometrov, je makadamska in večinoma položna, na njej pa sta le krajši vzpon in spust.

Izhodišče je pri Dolenjem Jezeru. Pot se vzpne proti vznožju Javornikov, od koder se na več mestih odpirajo pogledi na Cerkniško jezero in Slivnico. V nadaljevanju vodi nad jamo Skadulco, mimo območja nekdanjega gradu Karlovec ter nad Jamskim zalivom s požiralnima jamama Velika in Mala Karlovica. Nato doseže Dolenjo vas in se vrne proti izhodišču.

Orientacija je razmeroma preprosta, saj je trasa označena s piktogramom kačjega pastirja. Zaradi kratke razdalje in večinoma položnega terena je zanimiva predvsem za tiste, ki si želijo nezahtevnega kolesarskega izleta z veliko narave.

Pri Cerkniškem jezeru pa velja upoštevati še posebnost pokrajine: prav spreminjajoča se podoba presihajočega jezera pomeni, da je lahko isti izlet v različnih obdobjih videti povsem drugače.

Stična–Muljava: s kolesom med dvema pomembnima točkama slovenske dediščine

Slabih deset kilometrov dolga povezava med Stično in Muljavo združuje rekreacijo s kulturnim izletom. Povezuje območje samostana Stična z Ivančno Gorico in Jurčičevo domačijo na Muljavi.

Približno polovica povezave poteka po posebej zgrajenih kolesarskih površinah, preostali del pa po obstoječih javnih poteh in cestah. Trasa vodi skozi Ivančno Gorico proti Mleščevemu, Malemu in Velikemu Črnelemu ter se nato nadaljuje proti Muljavi, kjer kolesarja talne oznake pripeljejo do Jurčičeve domačije.

Prav zaradi cilja na Muljavi je mogoče kolesarjenje preprosto spremeniti v celodnevni izlet: nekaj kilometrov gibanja, postanek ob eni najbolj znanih slovenskih literarnih domačij in nato pot nazaj.

Od enajstih do skoraj štirideset kilometrov

Pet poti dokazuje, da za kolesarski izlet ni enega samega recepta. Kačji pastir ponuja kratko vožnjo po naravi, medtem ko Jamska kolesarska pot zahteva precej več kondicije. Medvode, Kamnik z okolico ter povezava med Stično in Muljavo pa kažejo še drugo plat sodobnega kolesarjenja – poti, namenjene tako rekreaciji kot vsakodnevnemu premikanju med kraji.

Pred odhodom je smiselno preveriti vremensko napoved in trenutno stanje izbrane trase, pri daljših izletih pa pot načrtovati glede na svojo telesno pripravljenost. In predvsem: ni treba hiteti. Najboljši kolesarski izlet je pogosto tisti, na katerem je dovolj časa tudi za postanek.