Poletne težave s kožo: od opeklin do glivic in pikov žuželk

Poletje poleg sončnih opeklin prinaša tudi druge neželene kožne reakcije, pike žuželk, ugrize klopov ter pogostejše okužbe kože, lasišča, stopal in nohtov. Specialistka dermatovenerologije doc. dr. Liljana Mervic opozarja, da je najpomembnejša preventiva, saj posledic čezmernega izpostavljanja soncu ni mogoče izbrisati.

Med kožnimi težavami, ki se poleti pojavljajo pogosteje, so sončne opekline in druge neželene reakcije na sončno svetlobo. Več je tudi pikov os, komarjev in čebel, ugrizov klopov ter različnih kožnih okužb.

Luskavica se sicer lahko prvič pojavi nenadoma, vendar poletje zanjo ni značilno obdobje. Sončni žarki nanjo delujejo zaviralno oziroma zaščitno, zato so izbruhi pogostejši jeseni in pozimi. Bolezen prepoznamo po pordeli in zadebeljeni koži, ki je prekrita z belimi luskami.

Tako imenovana alergija na sonce največkrat ni alergija

Z izpostavljanjem soncu so povezane številne kožne reakcije. Nekatere so alergijske, druge pa ne. Najpogostejša reakcija, ki ji laično pravimo alergija na sonce, po pojasnilih dermatologinje v resnici ni alergijske narave.

Gre za polimorfno fotodermatozo, ki se navadno pojavi po prvem intenzivnejšem izpostavljanju soncu v sezoni, torej pozno spomladi ali poleti, pogosto med počitnicami na morju. Pojavlja se pri od 10 do 20 odstotkih prebivalcev severne in srednje Evrope.

Na dekolteju, ramenih in nadlakteh se razvije močno srbeč izpuščaj v obliki rdečih bunčic ali mehurčkov. Najpomembnejši ukrep je takojšen umik s sonca. Tako preprečimo stopnjevanje reakcije in omogočimo, da se izpuščaj v nekaj dneh spontano umiri. Na prizadeta mesta lahko nanašamo protivnetno kortikosteroidno kremo, ki ublaži srbenje in pospeši zdravljenje.

Ožiga meduze ne smemo drgniti

Ob ožigu meduze je treba prizadeto mesto čim prej sprati s kisom, ki izniči delovanje strupa. Mesta nikakor ne smemo drgniti, lahko pa ga hladimo z obkladkom ali mrzlo oblogo. Nato kožo negujemo s kremo, ki pomaga pri celjenju.

V naslednjih dneh moramo predel dobro zaščititi pred soncem. Po izpostavljanju sončnim žarkom se namreč na mestu ožiga rada pojavi dolgotrajna hiperpigmentacija oziroma rjavo obarvanje kože.

Zdravniška pomoč je potrebna ob hujših opeklinah, ki prizadenejo veliko površino telesa, zlasti kadar se pojavijo tudi mehurji.

Pri piku komarja je najpomembneje, da kože ne praskamo, čeprav je to pogosto težko. Praskanje namreč srbenje še okrepi. Pomagata hlajenje prizadetega predela in uporaba kortikosteroidnih krem, ki zavirajo vnetje.

Pri piku komarja je najpomembneje, da kože ne praskamo. Foto: Shutterstock

Sončne opekline je treba vedno preprečevati

Sonce lahko opeče tudi lasišče, predvsem prečo ali plešo, če glave ne zaščitimo s pokrivalom. Dermatologinja poudarja, da moramo sončne opekline vedno in povsod preprečevati. »Škode, ki jo naredijo koži, ne moremo nikoli popraviti,« opozarja.

Če se opeklina kljub temu pojavi, je treba prizadeti predel popolnoma zaščititi pred nadaljnjim izpostavljanjem soncu. Uporabimo lahko pokrivalo, oblačila ali zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 50+.

Obisk zdravnika pri lažjih opeklinah navadno ni potreben. Opečenega dela ne smemo izpostavljati soncu, hladimo ga z obkladki in negujemo z vlažilnimi kremami. Počakamo nekaj dni, da se vnetje umiri in se poškodovana koža obnovi. Opeklini običajno sledi luščenje kože.

K zdravniku pa je treba ob hujših opeklinah na veliki površini telesa in pri opeklinah z mehurji.

Prhljaja ne prenašamo z glavnikom

Prhljaj je laično poimenovanje za seboroični dermatitis, eno najpogostejših kožnih bolezni. Povzroča ga kvasovka Malassezia oziroma Pityrosporum, ki je običajna prebivalka kože in del kožne flore.

Dobro uspeva na predelih, kjer je koža mastna, med katere spada tudi lasišče. Ker je kvasovka prisotna pri vseh ljudeh, je ne prenašamo z uporabo istega glavnika ali pokrivala. Le pri nekaterih povzroča težave, ki se kažejo kot blaga rdečina in luščenje oziroma prhljaj.

Sonce delovanje kvasovke zavira, zato je prhljaja poleti, tudi med bivanjem na morju, manj. Seboroičnega dermatitisa pa ni mogoče dokončno pozdraviti, saj je kronična bolezen. Lahko ga le zaviramo in nadzorujemo, na lasišču predvsem s šamponi proti prhljaju, ki vsebujejo protiglivične učinkovine.

Sonce, veter in voda izsušujejo lase

Poleti so zaradi sonca, vetra in vode obremenjeni tudi lasje. Pred ultravijoličnimi žarki jih je najbolje zaščititi s pokrivalom, uporabimo pa lahko tudi pripravke, ki vsebujejo zaščitne filtre.

Lasem je smiselno pogosteje privoščiti balzam ali masko. Pred izsuševanjem jih lahko zaščitimo tudi z oljem.

Zaradi morske in bazenske vode so občutljivejši tudi nohti. Zaščitimo jih lahko s prozornim lakom, ki preprečuje neposreden stik z vodo in zmanjšuje izsuševanje.

Bolezen nohtov običajno prepoznamo po spremembi njihovega videza, površine ali barve. Najpogostejša bolezen nohtov je glivična okužba oziroma onihomikoza.

Bele lise na nohtih nastanejo zaradi pritiska in poškodbe nohtne matice v času, ko noht še nastaja. Najpogosteje jih opazimo na nohtih rok, na stopalih pa ne. Ne pomenijo bolezni ali pomanjkanja vitaminov, kot pogosto zmotno velja.

Glivičnim okužbam stopal in nohtov se lahko deloma izognemo tako, da v javnih prostorih, kjer ljudje večinoma hodijo bosi, nosimo natikače. Foto: Shutterstock 

V javnih prostorih nosimo natikače

Glivičnim okužbam stopal in nohtov se lahko deloma izognemo tako, da v javnih prostorih, kjer ljudje večinoma hodijo bosi, nosimo natikače. Pomembno je tudi, da so stopala, predvsem prostori med prsti, vedno suha.

Glivična okužba stopal se kaže z luščenjem kože, tudi med prsti. Zdravimo jo s protiglivičnimi kremami, ki jih je mogoče brez recepta kupiti v lekarni. Glivice se lahko iz prostorov med prsti razširijo tudi na nohte. Takšna okužba je zelo trdovratna in jo je precej težje zdraviti.

Osnovno vodilo za zdravo poletje tako ostaja odgovorno ravnanje na soncu. Na zaščito kože ne smemo misliti le na morju, temveč vedno, kadar smo na prostem. Le tako lahko kožo čim dlje ohranimo zdravo in mladostno.