Resnica o aloe veri: Kaj je dokazano in katere obljube so pretirane

Gel aloe vere lahko pomaga pri nekaterih opeklinah in težavah s kožo, precej bolj previdni pa moramo biti pri izdelkih za uživanje. Med notranjim gelom, sokom in alojinim lateksom so namreč pomembne razlike.

Aloe vera je ena tistih rastlin, ki jih pogosto povezujemo z domačo lekarno. Največkrat po njej posežemo poleti, ko je koža razdražena od sonca, ali pa njen gel najdemo med sestavinami vlažilnih krem, losjonov in drugih kozmetičnih izdelkov.

Njena uporaba pa ni novodobna pogruntavščina. Aloe so poznali že v antični Grčiji, Rimu, Babiloniji in na Kitajskem, skozi zgodovino pa so jo uporabljali predvsem pri težavah s kožo in za nego ran.

V zadnjih desetletjih so se izdelki iz aloe vere preselili tudi na police s prehranskimi dopolnili. Sokovi in napitki obljubljajo boljšo prebavo, razstrupljanje telesa, lepšo kožo, več energije in celo pomoč pri uravnavanju sladkorja v krvi. Toda kaj od tega dejansko potrjujejo raziskave?

Ni vse, kar je v listu aloe, enako

Pri aloe veri je najprej pomembno vedeti, iz katerega dela lista je izdelek narejen.

V notranjosti mesnatega lista je prozoren gel, ki ga poznamo predvsem iz kozmetike. Tik pod zunanjo plastjo lista pa je rumenkasta tekočina oziroma alojin lateks, ki vsebuje antrakinonske spojine, med njimi aloin. Obstajajo tudi izvlečki celotnega lista, ki lahko vsebujejo sestavine obeh delov.

Ta razlika je pomembna predvsem pri uživanju. Notranji gel in lateks namreč nimata enakega učinka niti enakega varnostnega profila.

Kot pri številnih zdravilnih rastlinah je zato tudi pri aloe veri najbolj smiselno ločiti med tem, kar o njej pripoveduje tradicija, in tem, kar so doslej dejansko potrdile raziskave. Foto: Shutterstock 

Pri opeklinah ima aloe vera nekaj dokazov na svoji strani

Najbolj znana je zunanja uporaba aloe vere. Ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH), ki deluje v okviru ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje, navaja, da klinične raziskave kažejo, da lahko nanašanje alojinega gela pospeši celjenje nekaterih opeklin in zmanjša bolečino.

Manjše raziskave nakazujejo tudi možne koristi pri nekaterih drugih kožnih težavah, denimo pri aknah, luskavici in nekaterih spremembah sluznice, vendar je dokazov bistveno manj. Za številne druge pogosto oglaševane učinke pa trenutno ni dovolj zanesljivih podatkov.

Pri nanašanju na kožo je gel praviloma dobro prenašan, vendar se lahko tudi pri njem pojavijo srbenje, pekoč občutek, izpuščaj ali ekcem.

Aloe vera torej ni čudežno zdravilo za vse kožne težave, lahko pa je koristna predvsem pri negi manj poškodovane in razdražene kože. Pri resnejših opeklinah, globokih ranah ali znakih okužbe domača nega seveda ne more nadomestiti zdravniške obravnave.

Kaj pa, če vsak dan pijemo sok aloe vere?

Sokovi in napitki z aloe vero so pogosto predstavljeni kot način »čiščenja« telesa in spodbujanja prebave. Vendar za trditve, da aloe vera razstruplja jetra in ledvice, čisti kri ali krepi imunski sistem, ni dovolj kakovostnih kliničnih dokazov.

Naše telo ima za odstranjevanje presnovnih odpadnih snovi že zelo učinkovite sisteme, predvsem jetra in ledvice, zato izraz »razstrupljanje« pri prehranskih izdelkih pogosto pomeni več, kot je mogoče znanstveno dokazati.

Obstaja sicer nekaj raziskav o uživanju aloe vere. Majhno število študij nakazuje, da bi lahko določeni pripravki pri ljudeh s sladkorno boleznijo nekoliko vplivali na krvni sladkor in vrednost HbA1c. Toda količina dokazov je majhna in aloe vera zaradi tega ne velja za nadomestilo za zdravljenje sladkorne bolezni.

Prav tako trenutno ni dovolj kakovostnih dokazov, da bi vsakodnevno pitje alojinega soka pri zdravem človeku prineslo občutno več energije, lepšo kožo, boljši imunski sistem ali druge široko oglaševane koristi.

Kratkotrajno uživanje notranjega gela je nekaj drugega kot uživanje lateksa

Po podatkih NCCIH so raziskave pokazale, da je kratkotrajno uživanje pripravkov iz notranjega gela aloe vere, do približno šest tednov, praviloma dobro prenašano.

To pa še ne pomeni, da je dolgotrajno vsakodnevno pitje varno. Podatkov o dolgotrajni uporabi je manj, poleg tega se sestava izdelkov zelo razlikuje.

Posebej previdni moramo biti pri alojinem lateksu. Ta ima močan odvajalni učinek in lahko povzroči bolečine ter krče v trebuhu in drisko. Pri dolgotrajnejšem oziroma pretiranem uživanju lahko pride tudi do motenj v ravnovesju vode in elektrolitov.

Evropska agencija za zdravila pripravke iz aloje, ki vsebujejo odvajalne učinkovine, obravnava kot kratkotrajno pomoč pri občasnem zaprtju. Njihove uporabe ne priporoča dlje kot en teden, dolgotrajni uporabi stimulativnih odvajal pa se je treba izogibati.

Na koži jo uporabljamo po sončnih opeklinah, njen sok pa številni pijejo za boljšo prebavo in zdravje. Foto: Shutterstock

Naravno še ne pomeni popolnoma varno

Pri izdelkih iz aloe vere velja enako kot pri drugih prehranskih dopolnilih: oznaka »naravno« ne pomeni, da izdelek nima neželenih učinkov ali da ga lahko brez omejitev kombiniramo z zdravili.

NCCIH opozarja, da je bilo uživanje nekaterih izvlečkov lista aloe vere povezano tudi s primeri akutnega hepatitisa oziroma poškodbe jeter. Nedekolorizirani izvleček celotnega lista aloe vere, iz katerega niso odstranjene določene antrakinonske spojine, je Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvrstila med možne rakotvorne snovi za ljudi.

To ne pomeni, da enako tveganje velja za vsak napitek, ki vsebuje aloe vero. Pomeni pa, da je pri nakupu zelo pomembno preveriti, za kakšen izdelek gre in iz katerega dela rastline je izdelan.

Še posebno previdni morajo biti ljudje, ki redno jemljejo zdravila. Pretirana uporaba alojinega lateksa lahko denimo vpliva na delovanje nekaterih zdravil za srce, pri kombiniranju z zdravili in prehranskimi dopolnili pa NCCIH svetuje posvet z zdravnikom ali farmacevtom.

Uživanje aloe vere se odsvetuje tudi med nosečnostjo in dojenjem, Evropska agencija za zdravila pa pripravke z odvajalnimi učinkovinami aloe odsvetuje tudi otrokom, mlajšim od 12 let.

Na kaj moramo biti pozorni pri izdelkih z aloe vero

Če se odločimo za napitek z aloe vero, je zato bolj kot privlačna embalaža pomembna deklaracija. Preveriti je smiselno, kateri del rastline je bil uporabljen in ali gre za izdelek iz notranjega gela oziroma za ustrezno prečiščen izvleček.

Še posebej ni priporočljivo doma pripravljati napitkov tako, da bi preprosto zmleli celoten list aloe vere. S tem lahko v napitek pride tudi alojin lateks z aloinom in drugimi antrakinonskimi spojinami.

In predvsem: sok aloe vere ni zdravilo za visok krvni tlak, povišan holesterol, bolezni jeter ali druge kronične bolezni. Prav tako ni dokaza, da bi bilo šesttedensko ali dolgotrajno vsakodnevno pitje alojinega soka nekakšna splošna terapija za boljše počutje.

Aloe vera ima svoje mesto med tradicionalno uporabljenimi zdravilnimi rastlinami in nekatere njene učinke potrjujejo tudi sodobne raziskave. Največ obetov kaže pri zunanji uporabi gela, predvsem pri nekaterih opeklinah. Pri uživanju pa velja precej več previdnosti: pomembni so vrsta pripravka, sestava, količina in trajanje uporabe.

Kot pri številnih zdravilnih rastlinah je zato tudi pri aloe veri najbolj smiselno ločiti med tem, kar o njej pripoveduje tradicija, in tem, kar so doslej dejansko potrdile raziskave.