Še eno ime, ki pripoveduje zgodbo o idiličnem Štanjelu

Ime arhitekta in urbanista Maksa Fabianija je tako rekoč sinonim za Štanjel, priljubljena kraška vas z značilno veduto pa od nedavnega izpostavlja še eno ime, ime soproge enega od arhitektovih nečakov Natalije Ščurk. V kompleksu Ferrarijeve vile in vrta je pomembno mesto namenjeno tudi Natalijini hiši, ki predstavlja Fabianijevo dediščino, hkrati pa želi postati prostor srečevanja domačinov, ustvarjalcev in obiskovalcev.

Prenovljena hiša s stalno razstavo Drevo, arhitekt in vrt je del Ferrarijevega vrta, ki ga je Fabiani zasnoval po prvi svetovni vojni. Po vrnitvi na Kras je ustvaril skoraj samooskrbno posestvo z izjemnim vodnim sistemom, prilagojenim sušnemu kraškemu okolju. Temeljil je na premišljenem zbiranju, shranjevanju in kroženju deževnice.

»Najpomembneje je, da je sistem zasnovan tako, da se nič ne zavrže. Deluje povsem samodejno, zgolj na osnovi težnosti, brez elektrike,« je pred časom v pogodoru za Delo pojasnila arhitektka konservatorka Nataša Kolenc, ki Fabianijevo dediščino raziskuje že četrt stoletja. Prav vodni sistem je eden osrednjih poudarkov razstave.

Kdo je Natalija?

Ob raziskovanju zgodovine hiše se je odprlo tudi vprašanje, kdo je bila Natalija. Nataša Kolenc je v družinskem rodovniku našla Natalijo Ščurk (1890–1969), Slovenko in drugo ženo Giuseppeja Ferrarija - Pepija, enega od Fabianijevih nečakov. Čeprav je o njej ohranjenih malo podatkov, je znano, da je v hiši živela v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja ter slovela po gostoljubnosti. Njeno ime se je med domačini ohranilo vse do danes.

Natalijina hiš je tudi nova vstopna točka v Ferrarijev vrt FOTO: ORA Krasa in Brkinov

Fabiani je za družino Ferrari zasnoval več hiš, namenjenih družinskim članom in prijateljem. Vsaka je imela svoj zasebni vrt ali teraso, vse pa so bile povezane z osrednjim Ferrarijevim vrtom. Tako je združil zasebnost posameznikov in skupni prostor, ki je spodbujal druženje. Posestvo je bilo tesno povezano tudi z domačini, saj je bil Ferrari med največjimi zaposlovalci v Štanjelu med obema vojnama. Po nacionalizaciji so zanj še naprej skrbeli prebivalci kraja.

Skupnostno upravljanje

Štanjel je ena najbolj obiskanih kraških znamenitosti. Samo v prvih štirih mesecih letos so našteli okoli 5500 obiskovalcev, precej več kot v enakem obdobju lani. Večje zanimanje pripisujejo tudi novim kulturnim vsebinam v gradu, med njimi muzeju slovenskega jezika in knjige ter razstavam.

V Natalijini hiši želijo poudariti predvsem skupnostno vlogo prostora. Po besedah direktorice Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov Karmen Rodman prihodnost dediščine ni le v obnovi stavb, temveč v njihovem skupnostnem upravljanju. Objekt naj bi postal prostor, ki ga soustvarjajo društva, domačini, ustvarjalci in druge lokalne pobude.

Hiša meri le okoli 120 kvadratnih metrov, vendar združuje razstavni del, manjšo kuhinjo in večnamenski prostor za delavnice, predavanja ter srečanja. V prihodnjih dveh letih načrtujejo približno 30 dogodkov, povezanih s skupnostnim upravljanjem, kulturno dediščino in trajnostnim razvojem.

Posebnost hiše je tako imenovani vodni bar, kjer je predstavljeno delovanje Fabianijevega vodnega sistema. Obiskovalci si lahko natočijo kozarec vode in se ustavijo na terasi z razgledom na kraško pokrajino. Snovalci ga opisujejo kot primer dediščinskega velnesa – doživetja, ki združuje kulturno dediščino, tišino in razmislek o vodi kot enem najdragocenejših naravnih virov, še posebej na Krasu.