Štirje vrhovi s čudovitimi razgledi

Ko v dolinah pritisne vročina, je pobeg v višje lege odlična ideja. Svež zrak, senca dreves in razgledi hitro poskrbijo za dobrodošlo olajšanje. Za prijetno planinsko izkušnjo ni treba osvajati zahtevnih vrhov ali si izbirati večurnih vzponov. V Sloveniji je nemalo poti, ki so primerne tudi za družine z otroki, manj izkušene pohodnike ali vse, ki si želijo sproščenega stika z naravo.

Vremščica

Gre za pogorje, katerega najvišji vrh je s 1027 metri Velika Vremščica. Precej položno hribovje je sestavljeno iz treh nizov, za katere je značilna podolžna dinarska smer. Vremščica je v tretjem od teh nizov. Vzpon nanjo je nezahteven, pot je položna, zato je ta izlet primeren za otroke, in ker ves čas poteka po gozdu, prija tudi v bolj vročem vremenu. Hoja v hrib je na koncu poplačana z enim najlepših razgledov daleč naokrog.

Pogled se odpre na Javornike, Nanos, Slavnik, Jadransko morje in Alpe. Tik pod vrhom stoji cerkev sv. Urbana, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske opisoval že Janez Vajkard Valvasor. Staro cerkev je pozneje uničil požar. Novo so na njenih ostankih leta 2009 zgradili domačini. Do Vremščice je mogoče priti iz več smeri, ena vodi iz smeri Pivke. Na avtocesti Ljubljana–Koper izberemo izvoz Postojna, od tam se peljemo proti Pivki ter naprej skozi naselji Kal in Neverke do križišča, ob katerem je tabla, na kateri piše Volče. V njem zavijemo desno in nato takoj levo, na makadamsko pot, kjer lahko parkiramo avto. Po tej poti vzpon traja približno uro in 15 minut zmerne hoje. Druge poti so še iz Senožeč, Gabrč, Loščice, Gornjih Ležeč, vse te vzamejo manj kot eno uro. Iz Matavuna malo več: tri, iz Podgore dve uri in iz Famelj dve uri in pol. Vse so nezahtevne in primerno označene.

Ratitovec

Ratitovec je eden najbolj priljubljenih in obiskanih vrhov v našem sredogorju. Vzpon nanj ni preveč zahteven in je primeren tudi za družinski izlet. Dviguje se v bližini Soriške planine in je najvišja točka občine Železniki. Ratitovec, ki pravzaprav ni vrh, ampak pogorje, ima štiri različne vrhove. Glavne vzpetine na njegovem slemenu z nadmorsko višino med približno 1640 in 1680 metri so Altemaver, Gladki vrh, Kremant in Kosmati vrh. Daleč najbolj obiskan je Gladki vrh, kjer stoji Krekova planinska koča. Do njega vodi več označenih poti, najbolj priljubljeni sta iz vasi Prtovč blizu Železnikov ali iz Torke.

Ratitovec. FOTO: Shutterstock

V tem primeru iz Železnikov z avtom nadaljujemo pot proti Podbrdu ter sledimo oznakam za vasi Ravne in Torka. Za vzpon od Prtovča ali Torke na Gladki vrh potrebujemo približno uro in pol. Pot je dobro označena in primerna za vse, tudi za mlajše otroke, ki so vajeni hoje. Pohodnike ves čas navdušujejo čudoviti razgledi, tisti, ki se odpre na samem vrhu, pa tudi zaradi lege velja za enega izmed najlepših v naših planinah. Ratitovec je namreč toliko odmaknjen od osred­njega dela Julijskih Alp, da se odpirajo čudoviti pogledi vse od Julijskih in Kamniških Alp ter Karavank do Ljubljanske kotline, v lepem vremenu se vidi celo do slovenskega morja. Na Gladkem vrhu stoji tudi razgledna plošča, ki je v pomoč pri prepoznavanju različnih vrhov in krajev.

Krim

Krim je 1107 metrov visoka gora na južnem obrobju Ljub­ljanskega barja. Poznan je po RTV-oddajnikih, ki stojijo tik pod njegovim vrhom. Na najvišjem hribu Krimskega hribovja stoji planinska koča, ki pohodnike pričaka z različno hrano in pijačo ter razgledom, ki sega daleč naokrog. Na Krim vodi več poti, med njimi ena iz Podpeči in druga iz Cerknice. V tem primeru avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo na izvozu Unec, vozimo do Cerknice, sledimo smeri za Rakitno ter od tam smerokazom za Krim.

Krim. FOTO: Shutterstock

Po nekaj kilometrih na označenem križišču zavijemo na makadamsko cesto, po kateri je do cilja osem kilometrov. Avto lahko pustimo kar na manjšem parkirišču ob tem križišču ali se še nekaj časa peljemo po gozdni cesti in poiščemo prostor, ki omogoča varno parkiranje. Pot do vrha ni tipično planinska, saj vodi po lepo urejeni široki gozdni makadamski cesti, ki se le rahlo dviguje in je primerna za vsakogar, tudi manjše otroke in kolesarje. Čez čas pripelje na večjo jaso, kjer je spomenik, tam se začne spuščati. Po nekaj sto met­rih spuščanja se pot konča na križišču, kjer tabla usmeri na levo proti Krimu. Od tod se cesta spet počasi vzpenja in po skupno približno dveh urah zmerne hoje od omenjenega parkirišča pripelje do cilja.

Visoki Mavrinc

Visoki Mavrinc leži nad cesto, ki se vije proti Vršiču, nekje nad Rusko kapelico. Vrh na 1562 metrih nadmorske višine, na katerem so križ, vpisna skrinjica in prijetne lesene klop­ce za počitek in oddih, je ob ugodnih razmerah dostopen vse leto, prav poleti pa poleg dogodivščine ponuja še prijetno osvežitev. Pot ni zahtevna, zato je primerna tudi za mlajše pohodnike. Že med vzponom je razgled krasen, na vrhu pa vidimo Frdamane police, Špik, Veliko Ponco, Škrlatico, Razor, Prisank, Vršič, Malo Mojstrovko in greben Robičja.

Visoki Mavrinc. FOTO: Shutterstock

Ena od poti vodi iz Kranjske Gore, od koder se peljemo proti Vršiču, a le do Koče na Gozdu, v bližini katere je veliko parkirišče. Od tam se peš po vršiški cesti spustimo nekaj sto metrov do označenega razpotja, kjer so planinske smerne table za Erjavčevo kočo na Vršiču. Usmerimo se na to pot, a ji sledimo le nekaj korakov, do neoznačenega razpotja, kjer nadaljujemo desno po nemarkirani poti, ki se začne sprva zložno, nato pa se vse strmeje vzpenja proti severu. Dokaj lahko sledljiva pot po približno uri hoje pripelje na sedlo med Kumlehovo glavo na levi in Visokim Mavrincem na desni. Nadaljujemo desno v strnjen gozd po poti, ki se najprej zložno vzpenja po neizrazitem grebenu, nato pa zavijemo nekoliko v desno, kjer se začne strmeje vzpenjati. Sledi le še pet minut vzpona in vse bolj razgledna pot pripelje na vrh Visokega Mavrinca.