Ta kraška vas velja za eno najlepših v Sloveniji, zdaj ima še novo znamenitost

Srednjeveški Štanjel s kamnitimi ulicami, gradom in znamenitim Ferrarijevim vrtom je eden najprepoznavnejših krajev na Krasu. Od letošnje pomladi obiskovalce pričakuje tudi prenovljena Natalijina hiša.

Kras ima kraje, ki jih ni treba posebej olepševati. Dovolj so kamen, ozke ulice, stari zidovi, pogledi na vinograde in burja, ki je stoletja oblikovala pokrajino. Eden najbolj prepoznavnih med njimi je Štanjel, staro kraško naselje, ki se terasasto vzpenja po pobočju griča Turn.

Zaradi strateške lege je bil grič poseljen že v prazgodovini, sledovi poselitve segajo tudi v rimski čas. Današnjo podobo kraja so nato oblikovala stoletja srednjeveškega in poznejšega razvoja. Med drugo svetovno vojno je bilo naselje delno požgano, grad pa močno poškodovan, pozneje se je začela njegova postopna obnova.

Štanjel danes obiskovalca najprej pritegne s svojo celoto. Kamnite hiše se stiskajo ob ozke ulice, nad njimi se dvigajo grad, cerkev sv. Danijela in ostanki obzidja, skoraj na vsakem koraku pa se odpirajo razgledi na značilno kraško pokrajino.

Vrt, zaradi katerega je Štanjel postal arhitekturna posebnost

Najbolj znana znamenitost kraja je Ferrarijev vrt, delo arhitekta in urbanista Maksa Fabianija.

Nastal je med obema svetovnima vojnama kot del Vile Ferrari. Posest je pripadala Fabianijevemu sorodniku, tržaškemu zdravniku Enricu Ferrariju, ki je želel v Štanjelu urediti podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike. Fabiani je vrt oblikoval v skladu s terasasto zasnovo starega naselja in se pri tem spretno prilagodil zahtevnemu kraškemu terenu.

Kamnite podporne zidove in stopnišča je povezal z zelenjavnimi in cvetličnimi vrtovi ter sredozemskim rastlinjem, dodal pa tudi elemente, ki so bili za takratni Kras precej nenavadni: razgledni paviljon, vodomete in umetno votlino.

Najbolj prepoznaven del vrta je še danes ovalni bazen z otočkom. Posebnost celotne ureditve je bil premišljeni vodovodni sistem, s katerim je Fabiani reševal eno največjih težav kraškega sveta – pomanjkanje vode. Ferrarijev vrt ima danes status kulturnega spomenika državnega pomena.

Nova postaja ob Ferrarijevem vrtu

Štanjel je letos dobil še en razlog za obisk. Maja so odprli prenovljeno Natalijino hišo, ki je postala novo vstopno središče v Ferrarijev vrt. V njej je na ogled stalna razstava Drevo, arhitekt in vrt, posvečena Fabianijevim zamislim, vrtu, vodi in življenju skupnosti v Štanjelu.

Obiskovalci tako danes Ferrarijevega vrta ne spoznavajo le med sprehodom po njegovih poteh, ampak lahko bolje razumejo tudi način razmišljanja arhitekta, ki je pri svojem delu povezoval prostor, naravo in potrebe ljudi.

Grad Štanjel in zgodbe Krasa

Pomembna postaja je tudi Grad Štanjel, ki skupaj z naseljem tvori eno najbolj prepoznavnih vedut Krasa.

V gradu danes deluje muzej z razstavama Narava in človek na Krasu ter Muzej slovenskega jezika in knjige. Prva obiskovalcu približa naravne in kulturne posebnosti kraške pokrajine, druga pa odpira zgodbo slovenskega jezika in knjige. V Štanjelu si je mogoče ogledati tudi Galerijo Lojzeta Spacala.

Grad in njegova okolica sta zato dobra izhodiščna točka za obisk kraja, saj je od tod mogoče nadaljevati pot skozi staro jedro proti Ferrarijevemu vrtu ali se povzpeti višje po naselju.

Odprtje Natalijine Hiše, Štanjel, Ferrarijev vrt Foto Ana Rojc, Arhiv Ora Krasa In Brkinov D.o.o.

Po Fabianijevih sledeh vse do Kobdilja

Kdor želi Štanjel spoznati nekoliko počasneje, se lahko odpravi po Fabianijevi poti. Nezahtevna, približno tri kilometre dolga pot povezuje več krajših sprehajalnih poti in obiskovalca vodi mimo Fabianijevih arhitekturnih posegov.

Na poti se vrstijo Ferrarijeva vila in vrt, razgledišča, stopnišča ter druge arhitektove stvaritve. Sprehod je mogoče podaljšati proti bližnjemu Kobdilju, Fabianijevi rojstni vasi. Za pot je po podatkih turistične organizacije treba računati dobro uro, ob postankih in ogledih znamenitosti pa se lahko obisk seveda precej podaljša.

Posestvo z večstoletno murvo

Prav v Kobdilju stoji tudi Villa Fabiani, rojstna hiša Maksa Fabianija in več kot šest stoletij staro posestvo z vinogradi, vrtovi in obnovljenimi zgodovinskimi stavbami.

Posebno pozornost pritegne več kot 400 let stara murva. Na posestvu jo predstavljajo kot najstarejše sadno drevo v Sloveniji, zaščitena pa je tudi kot naravna vrednota. Ob njej so med najbolj prepoznavnimi elementi posestva še historični vrtovi vrtnic, vinogradi in zasebni vodni izvir, kar je na kraških tleh posebnost.

Obisk posestva je mogoč v okviru različnih doživetij in po predhodnem dogovoru, zato je pred odhodom smiselno preveriti aktualne možnosti ogleda.

Izlet lahko sklenete ob kozarcu terana

Kras bi težko predstavljali brez vina in kulinarike. Tudi v Štanjelu lahko obisk arhitekture in zgodovine zaključite precej bolj sproščeno.

Pri Panorami Štanjel še vedno deluje Fontana terana, samopostrežni vinotoč, kjer je mogoče poskusiti teran ali vitovsko.

A največja privlačnost Štanjela ostaja sam kraj. Zaradi kamnitih ulic, terasaste zasnove, razgledov in Fabianijeve arhitekture je dovolj zanimiv za nekajurni izlet, z obiskom Kobdilja in okoliških krajev pa lahko postane tudi izhodišče za celodnevno raziskovanje Krasa.