Trije izleti po Sloveniji, ko iščemo umik pred vročino

Ko visoke temperature kar vztrajajo in vztrajajo, je pobeg iz razgretega mesta v naravo več kot dobrodošel. Slovenija ponuja številne kraje, kjer nas pričakajo hladnejši gorski zrak, ledeno mrzli potoki ali prijetno podzemlje.

Med možnostmi za poletno osvežitev so kraške jame s stalno nizko temperaturo, alpski izviri, slapovi in soteske, ki poleg prijetnejšega zraka ponujajo tudi vpogled v naravne in kulturne posebnosti Slovenije. Izbrali smo tri izlete, primerne za dneve, ko vročina postane prehuda.

Plužna, Gljun in Virje: osvežitev pod Kaninskim pogorjem

Do vasice Plužna vodi več poti. Ena se začne ob glavni cesti med Kobaridom in Bovcem, kmalu za slapom Boka. Približno tri kilometre pred Bovcem zavijemo levo in sledimo oznakam za Dolino miru. Ozka asfaltirana cesta vodi mimo igrišča za golf do makadamske poti, ki se za igriščem začne vzpenjati.

Pot je prevozna, vendar je prijetneje, če se po njej v jutranjem ali večernem hladu odpravimo peš. Po približno pol ure hoje prispemo do gručaste vasi z značilnimi hišami. Kažipot nas od tam usmeri proti akumulacijskemu jezeru.

Kristalno čista voda, ujeta v betonsko kotanjo, priteka izpod okoliških gora. Poseben vtis ustvarja tudi odsev gorskih vrhov na mirni gladini jezera.

Slap Virje Foto: Mira Drozdowski/Shutterstock

Kažipoti v vasi usmerjajo tudi proti potoku Gljun in slapu Virje. Potok s slikovito strugo se napaja z vodo iz Kaninskega pogorja. Količina vode se skozi leto močno spreminja, njena temperatura pa ostaja približno pet stopinj Celzija.

Na Gljunu je pahljačasti slap Virje, pod katerim se voda zbira v bistrem tolmunu. Mrzla voda v vročih poletnih dneh ponuja hitro, a izrazito osvežitev.

V dolino se lahko vrnemo po več poteh. Od akumulacijskega jezera se je mogoče po stopnicah ob ceveh spustiti do elektrarne, ki jo poganja voda iz zajetja. Druga možnost vodi nazaj mimo golfskega igrišča, iz Plužne pa se lahko po kolovozu mimo Radulje spustimo tudi do postaje kaninske žičnice, ki je nekoč vozila proti našemu najvišje ležečemu smučišču.

Škocjanske jame: poletni spust v podzemlje

Ko se zunanje temperature povzpnejo visoko nad 30 stopinj Celzija, prijetnejše razmere ponujajo kraške jame, kjer se temperatura vse leto giblje okoli desetih stopinj.

Med najbolj prepoznavnimi so Škocjanske jame, podzemni svet kapnikov, dvoran in galerij, ki je od leta 1986 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Ležijo nekaj kilometrov od Divače, pred sprejemnim centrom pa je urejeno večje parkirišče.

Obiskovalci lahko vstopnico kupijo tudi ob prihodu in nato počakajo na vodeni ogled. Pot po podzemlju razkriva enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi ter številne druge naravne posebnosti. V poletni sezoni so za vrnitev do sprejemnega centra na voljo tri možnosti. Od maja do septembra je mogoče uporabiti izhod z dvigalom, ki povratek nekoliko olajša, vendar tudi ta različica zahteva nekaj telesne pripravljenosti.

Škocjanske jame Foto: Mario Krpan/Shutterstock 

Skrajšana pot je dolga približno tri kilometre, obiskovalci pa morajo premagati med 500 in 800 stopnic. Druga možnost je nekoliko daljša, tretja in najdaljša pot pa je namenjena obiskovalcem, ki želijo območje Škocjanskih jam raziskati temeljiteje.

Med obiskom je treba upoštevati pravila parka. Fotografiranje v jami ni dovoljeno, prav tako obiskovalci ne smejo zapuščati označenih poti ali se dotikati kapnikov.

Dovžanova soteska: med reko, skalami in fosili

Dovžanova soteska leži v Karavankah, le nekaj kilometrov od Tržiča. Že več kot 25 let je zavarovana kot naravni spomenik, saj velja za eno geološko najzanimivejših območij v Sloveniji. Tržiška Bistrica je svojo strugo vrezala globoko v pogorje in pri tem razkrila zaporedje kamnin iz mlajšega paleozoika. Stare so med 300 in 260 milijonov let.

Obiskovalci lahko izbirajo med potmi različnih dolžin in zahtevnosti. Najkrajša je primerna tudi za mlajše otroke, stare tri leta ali več, zahtevnejši del poti pa vključuje hojo po klinih in ob jeklenici. Krajša pot je dolga približno 2,7 kilometra, daljša pa približno 4,5 kilometra.

Območje je pred približno 300 milijoni let prekrivalo tropsko morje, v katerem so živeli številni morski organizmi. V skalah so zato ohranjeni številni fosili, med njimi tudi takšni, ki jih niso našli nikjer drugje na svetu.

Izlet je mogoče dopolniti z obiskom Razstavno-izobraževalnega središča Dolina. V njem so predstavljeni fosili in kamnine iz Dovžanove soteske, znanstvena in poljudna dela o geoloških posebnostih območja ter fosili iz drugih delov Slovenije. V majhnem laboratoriju so na voljo povečevalne lupe, s katerimi lahko obiskovalci podrobneje raziskujejo drobne fosile v pripravljenih vzorcih kamnin. Dovžanova soteska je primerna tudi za popoldanski umik pred vročino. Tržiška Bistrica hladi ozračje, ob poti pa se vrstijo brzice, slapovi, skale in mesta, kjer lahko obiskovalci opazujejo fosile.