Tudi en poletni dan šteje

Le zakaj se nam pogosto zazdi, da vsako leto bolj hitimo? Ustavimo čas, zavpijmo v nebo ... kot gredo verzi znane pesmi, in se z družino ali prijatelji odpravimo kam na izlet. Da presekamo vsakodnevni ritem. Tudi en poletni dan šteje. Gremo, po Sloveniji!

In sva šla na pot ... 

… kjer je tisoč rož, pa, pa, pa ra, pa, pa, pa, pa. Iz Ljubljane v Portorož! Naj nas verzi priljubljene Magnificove pesmi Ljubljana–Portorož odpeljejo v naš najbolj promenadni obmorski kraj, ki v strateškem zavetrju ponuja – marsikaj. Po zdravilstvu je bil znan že v 13. stoletju. Tedaj so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca za zdravljenje že uporabljali morsko vodo in blato iz bližnjih solin (obloge fango). Tako so pomagali zlasti revmatikom. Kot je zapisal novigrajski škof Tomasini v 17. stoletju, so si ti »z blatom mazali bolne dele telesa, se sončili in kopali v solinski vodi«. Pred pojavom turizma so bili v Portorožu razviti ribištvo ter poljedelstvo s pridelavo vrtnin, oljkarstvo in vinogradništvo.

Privoščimo si sprostitev telesa in duha, denimo v velnesu Hotela Slovenija, ki prepleta Sredozemlje in Istro, v severnem delu krajinskega parka Sečoveljske soline pa se naužijmo pozitivne energije in vzpostavimo ravnovesje v edinstvenem centru na prostem Thalasso Spa Lepa Vida ter dan sklenimo ob sončnem zahodu na enem od lesenih pomolov s piknikom za dva. Sveže bige in mortadela z olivami ter ščepec prave piranske soli? Ja, prosim.

Portorož. Foto: Shutterstock

Naš namig: Poznate portoroško formo vivo na zelenem polotoku Seča? Zbirka kamnitih skulptur na prostem je začela nastajati leta 1961 na pobudo slovenskih umetnikov Jakoba Savinška in Janeza Lenassija. V več kot 50 letih neprekinjenega delovanja so kiparji iz več kot 30 držav ustvarili čez 130 kamnitih kipov, ki so postavljeni v nasadu piranskih avtohtonih sort oljk. Iz parka se odpira tudi prelep razgled na Portoroški zaliv in okolico.

Potepanje po Dolenjski

Med lepše cilje za družinski izlet vsekakor spada Dolenjska. Ena od treh pokrajin zgodovinske dežele Kranjske ponuja veliko mikavnih možnosti. Ste vedeli, da je Kostanjevica na Krki najmanjše mesto in hkrati najstarejše na Dolenjskem? Ker jo obliva reka Krka, jo imenujejo kar dolenjske Benetke. No, podobnosti z italijanskimi Benetkami ne gre pričakovati, a to nikakor ni razlog, da se po otočku ne bi vsaj sprehodili. Poleg reke Krke, Kostanjeviške jame, cistercijanskega samostana s formo vivo, Krakovskega gozda in Gorjancev tukaj najdemo tudi najdebelejšo vrbo v Sloveniji.

Ob reki Krki blizu Dolenjskih Toplic je kraj Soteska. Verjetno je najbolj znan zaradi nekoč mogočnega dvorca, ki ga je Valvasor razglasil kar za enega najlepših v habsburški monarhiji. Do danes se ga je ohranilo zelo malo. A to, kar se je, zares prevzame – grajski vrtni paviljon oziroma Hudičev turn.

Samostan Pleterje, ki ga je leta 1403 ustanovil celjski grof Herman II., je edini še delujoč samostan kartuzijanskega reda v Sloveniji – nekoč so bili na slovenskih tleh štirje. V njegovi neposredni bližini je muzej na prostem, kjer se lahko seznanimo z značilnimi kmečkimi hišami tega območja in je zelo zanimiv tudi za otroke. Že to, da se v njem prosto sprehajajo kmečke živali, je zanje enkratno doživetje.

Naš namig: Grad Otočec je odlična ideja za družinski izlet. Grad, ki stoji na otoku sredi reke Krke, je bil zgrajen v 13. stoletju. Poleg stavbe si je vredno pogledati tudi čudovito okolico. Znotraj grajskega obzidja deluje restavracija.

Rogla. Foto: Shutterstock

Pot med krošnjami Pohorje na Rogli

Spletni portal Kam za vikend priporoča, da se na enodnevni izlet odpravimo na Pot med krošnjami, ki je speljana v osrčju mogočnih pohorskih gozdov, na vrhu Rogle, na nadmorski višini 1517 metrov. Na 1043 metrov dolgi pot boste spoznali drevesa tamkajšnjih gozdov vse od korenin do vrhov krošenj. Postali boste delček gozdnega življenja ter se srečali s številnimi živalmi in rastlinami, ki jih ne boste našli nikjer drugje. Dih vam bo vzel pogled s 37 metrov visokega stolpa. Doživite naravo s ptičje perspektive, nato pa se lahko spustite po 62-metrskem suhem toboganu v notranjosti stolpa, ki je med krošnje prinesel še dodaten odmerek adrenalina. Spust z zgornje ploščadi stolpa vam lahko skrajša pot navzdol in poskrbi za čisto posebno doživetje.

Naš namig: Preden se odpravite na izlet, preverite odpiralni čas. Avgusta je pot odprta od 9.30 do 19. ure, o dostopnosti tobogana pa povprašajte pri blagajni na vhodu. Vstopnina: da.