Slabi dve uri vožnje iz Ljubljane se skriva zanimiva kombinacija dveh povsem različnih svetov. Oglej (it. Aquileia) obiskovalca popelje v čas rimskega imperija in zgodnjega krščanstva, pa ozke ulice, kilometrske peščene plaže in laguna Gradeža (it. Grado) pa vabijo s sproščenim sredozemskim življenjem, ki ga domačini živijo v počasnejšem ritmu. Prav zato je izlet v ta del severnega Jadrana lahko odlična ideja za vikend pobeg ali postanek na poti proti italijanskemu jugu.

Glavni trg v Ogleju s tamkajšnjo baziliko FOTO: Blaž Kondža

Med zgodovino in morjem

Pot med Oglejem in Gradežem je kratka, a na njej se obiskovalcu odpreta povsem različna svetova. Prvi pripoveduje zgodbo o mogočnem rimskem imperiju, drugi o življenju, ki ga že stoletja oblikujeta morje in laguna. Prav ta kontrast daje izletu poseben čar.

Mesto, kjer zgodovina govori skozi kamen

Tla v oglejski baziliki FOTO: Blaž Kondža

»V Ogleju je skoraj vsak kamen del zgodovine,« nam je med sprehodom v slovenščini pripovedovala lokalna turistična vodnica Malina Tedeschi, ki nas je popeljala po enem največjih mest rimskega imperija. Zdaj miren kraj je bil pred dva tisoč leti pomembno trgovsko, vojaško in pristaniško središče, od koder so Rimljani nadzorovali severni Jadran ter poti proti Balkanu in srednji Evropi.

Mesto je bilo ustanovljeno leta 181 pred našim štetjem, v času največjega razcveta je menda imelo celo več deset tisoč prebivalcev. Pomemben del njegove moči je bila reka Natissa, ki je bila v rimskih časih precej širša in plovna. Po njej so plule trgovske ladje z blagom iz različnih delov imperija. Danes je podoba pokrajine precej drugačna. Zaradi stoletij naplavin, poplav in spreminjanja struge reka ni več plovna kot nekoč, zato se nam lahko zdi skoraj neverjetno, da je bilo tu nekoč pomembno pristaniško mesto severnega Jadrana.

Sprehod po antičnem svetu

Sprehod skozi Oglej je pravzaprav sprehod po velikem arheološkem parku na prostem. Poleg znamenite bazilike obiskovalec naleti na ostanke rimskega foruma, starodavne ceste, dele obzidja in ostanke nekdanjih mestnih hiš oziroma domusov. Posebej zanimivi so deli tlakovane rimske ceste, po kateri so pred stoletji hodili trgovci, vojaki in romarji.

Domus di Tito Macro v Ogleju FOTO: Blaž Kondža

Med bolj zanimivimi ostalinami je tudi tako imenovani Domus di Tito Macro, eden največjih doslej raziskanih rimskih domusov v severni Italiji. Gre za ostanke razkošne meščanske hiše, v kateri si lahko obiskovalec precej dobro predstavlja življenje bogate družine iz časa rimskega imperija. Ohranjeni so deli mozaikov, notranjega dvorišča in posameznih prostorov, nad arheološkimi ostalinami pa danes stoji sodobna zaščitna konstrukcija, ki omogoča ogled v vsakem vremenu.

Skozi Oglej poteka tudi priljubljena kolesarska pot Alpe–Adria, ki povezuje avstrijski Salzburg z Gradežem. Prav prihod kolesarjev daje mestu v toplejših mesecih živahnejši utrip. Ob kavarnah in trgih pogosto srečamo popotnike s kolesarskimi torbami, ki si v Ogleju naredijo postanek pred nadaljevanjem poti proti morju.

Bazilika, ki skriva kamnito preprogo

Največ obiskovalcev se seveda ustavi pri mogočni baziliki, ki velja za eno najpomembnejših zgodnjekrščanskih cerkva v Evropi. Njena največja posebnost so izjemni talni mozaiki iz 4. stoletja, ki se razprostirajo na več kot 700 kvadratnih metrih. Med njimi lahko opazimo podobe rib, petelinov, ovac in drugih simbolov, s katerimi so zgodnji kristjani v času preganjanja prikrito izražali svojo vero. Posebej zanimiv je motiv petelina in želve, ki simbolizira boj med svetlobo in temo oziroma dobrim in zlim.

Vodnica nas je opozorila tudi na zanimiv detajl v baziliki. Nekateri mozaiki so rahlo valoviti, saj se je teren v stoletjih nekoliko posedel. Prav zato obiskovalec dobi občutek, kot da hodi po rahlo razburkanem kamnitem morju.

Rimski forum v Ogleju FOTO: Blaž Kondža

Muzej, ki oživi antični Oglej

Veliko časa smo namenili tudi obisku tamkajšnjega arheološkega muzeja, ki velja za enega najpomembnejših arheoloških muzejev severne Italije. V zadnjih letih so ga temeljito prenovili in zasnovali na novo, zato danes obiskovalca pričaka postavitev, ki sledi najnovejšim trendom v muzealstvu.

Muzej hrani izjemno zbirko rimskih kipov, mozaikov, nagrobnikov ter izdelkov iz stekla in jantarja, s katerim se je v teh krajih nekoč živahno trgovalo. Posebno zanimiva je zbirka vsakdanjih predmetov, ki nam približajo življenje tedanjih prebivalcev, kot so oljenke, nakit, kovanci in celo kozmetični pripomočki. Med sprehodom skozi muzejske dvorane hitro dobimo vtis, da je bil Oglej antična različica New Yorka, bogatega in svetovljanskega mesta.

Rimska cesta v Ogleju FOTO: Blaž Kondža

Počasni ritem ob morju

Le nekaj kilometrov stran se podoba pokrajine povsem spremeni. Gradež obiskovalca sprejme z vonjem po morju, ozkimi ulicami in sproščenim obalnim utripom. Mesto, ki mu pravijo tudi otok sonca, že desetletja privablja goste predvsem zaradi peščenih plaž, prijetnega starega jedra in posebne lagune.

Gradež, Italija FOTO: Blaž Kondža

Naša vodnica je med sprehodom po starem mestnem jedru večkrat poudarila, da Gradež nikoli ni bil tipično mondeno letovišče, temveč predvsem kraj, kjer življenje še vedno poteka v tesnem stiku z morjem. To se najbolje vidi v majhnem pristanišču, kjer so ribiške barke še danes del vsakdana. V zgodnjih jutranjih urah se ribiči še vedno vračajo z nočnega ribolova, življenje ob morju pa se prebudi precej pred sončnim vzhodom.

Pogled z glavne ceste na Gradež FOTO: Blaž Kondža

Življenje, povezano z laguno

Domačini pravijo, da laguna človeku določa ritem življenja. Ribiči so bili stoletja odvisni od plime, vetra in vremena, njihove družine pa so živele precej skromno. Velik del dneva so prebili na vodi, pogosto v preprostih tradicionalnih hiškah, imenovanih casoni, zgrajenih iz lesa in trstike, ki so jim dajale zavetje med večdnevnim ribolovom.

Prepoznavni značaj Gradeža je najbolj oblikovala prav laguna. Med plitvinami, kanali in otočki se je stoletja razvijal poseben način življenja, tesno povezan z morjem in ribolovom.

Plaže v italijanskem Gradežu FOTO: Blaž Kondža

Med bazilikami in morskim vetrom

Srce mesta je bazilika svete Evfemije. Pred cerkvijo je slikovit trg, kjer se domačini radi ustavijo na jutranji kavi ali večernem aperitivu. Bazilika slovi po zgodnjekrščanskih mozaikih, zanimiv pa je tudi njen zvonik, na katerem stoji kip nadangela Mihaela. Kip deluje kot nekakšen vetrokaz in se ob močnejšem vetru počasi obrača proti smeri vetra.

Posebno zanimiv del našega obiska je bil ogled Narodnega muzeja podvodne arheologije zgornjega Jadrana, ki je ena novejših kulturnih pridobitev mesta. Z razstavo podvodnih arheoloških najdb pripoveduje zgodbo o življenju na severnem Jadranu, osrednje mesto pa pripada rimski trgovski ladji, ki so jo našli potopljeno v okolici Gradeža in ji nadeli ime Iulia Felix oziroma Srečna Julija.

Nedavno odprti Narodni muzej podvodne arheologije zgornjega Jadrana v Gradežu FOTO: Blaž Kondža

Dobro ohranjeni ostanki plovila obiskovalcu omogočajo zanimiv vpogled v antično trgovino in pomorsko življenje. Ladja je prevažala amfore z ribjimi izdelki in drugo trgovsko blago, arheologi pa so na njej odkrili celo elemente, ki nakazujejo poseben sistem za shranjevanje svežih rib med plovbo. Muzej ni zasnovan klasično, temveč precej doživljajsko. Obiskovalca spremljajo projekcije, interaktivne vsebine in rekonstrukcije, ki lepo pokažejo, kako tesno so bili Gradež, laguna in pomorska trgovina povezani že pred dva tisoč leti.

Okusi lagune in Furlanije

Obisk Ogleja in Gradeža ni popoln brez okušanja lokalne kulinarike, ki močno odraža povezanost z morjem in furlansko tradicijo. V Gradežu je med najbolj značilnimi jedmi boreto alla graisana, stara ribiška jed iz različnih vrst rib, pripravljena s česnom, kisom, poprom in oljčnim oljem. Menda je nastala med ribiči v laguni, ki so si na barkah pripravljali preproste, a nasitne obroke iz ulova, ki ga niso prodali na tržnici.

Pogosto jo postrežejo s polento, ki je v teh krajih skoraj nepogrešljiva priloga. Med sprehodom po mestu obiskovalca hitro premamijo tudi vonji sveže pečenih sardel, sipine rižote in testenin z morskimi sadeži.

V Ogleju in širši Furlaniji pa velja pokusiti tudi furlanske specialitete, kot je frico, hrustljava jed iz sira in krompirja, ter različne sušene mesnine in vina z okoliških gričev.ž

Gradež, Italija FOTO: Blaž Kondža

Italijanski življenjski slog

Najlepše je, če si za oba kraja vzamemo dovolj časa in morda tam ostanemo nekaj dni. Seveda, gre tudi kot enodnevni izlet, sploh zdaj, ko so dnevi dolgi. Jutro lahko začnemo med rimskimi ostalinami Ogleja, nadaljujemo z morskim kosilom v Gradežu in pred vrnitvijo dan sklenemo ob pogledu na laguno, ko se večerna svetloba počasi zliva z morjem.

Izpolnite obrazec in sodelujte v nagradnem natečaju: