Županova jama: skozi osem dvoran v srce dolenjskega krasa

Županova jama pri Grosuplju sodi med 22 slovenskih jam, urejenih za turistični obisk. Vsako leto jo obišče okoli 5500 ljudi, ki se po približno 500 stopnicah spustijo v podzemni svet, kjer vodniki prepletajo milijone let dolgo zgodovino nastajanja kraških pojavov z zgodbo o njenem odkritju. Med njimi je Damjan Viršek, predsednik Turističnega in okoljskega društva Županova jama ter pravnuk Josipa Permeta, po katerem jama nosi ime.

Sedmerica podzemnih biserov Slovenije

Zgodba se je začela 26. maja 1926, vendar imajo dogodki pomembno predzgodbo. Konec 19. stoletja je učitelj Remic, ki je poučeval v Št. Juriju, učencem približal kraške pojave in jim vzbudil zanimanje za raziskovanje podzemlja. Med njimi je bil tudi Josip Perme, ki je radovednost ohranil vse življenje.

Jama je dobila ime po županu Permetu. Mnogi jo poznajo tudi kot Taborsko jamo, kakor se je imenovala v času Jugoslavije. FOTO: Blaž Samec

Povod za raziskovanje so bili njegovi otroci, ki so nekega dne v okolici Ledenice nabirali šmarnice in očeta začeli spraševati o jamah, ki jih je raziskoval v mladosti. Perme je zbral manjšo odpravo, v kateri so bili še krojaški mojster Ogrinc ter njuna 16-letna sinova. Opremljeni z vrvmi, svečami, baterijskimi svetilkami in desetmetrsko lestvijo so se spustili v brezno pri Ledenici.

Tu je lepše kot v nebesih!

Ko so že skoraj obupali, je Perme v zadnjem trenutku z baterijo posvetil v neopaženo smer in opazil prehod v nov prostor. Tako so odkrili današnjo Veliko dvorano. Ob vrnitvi je zadnja sveča že dogorela, domov pa so odšli z novico o izjemnem odkritju. Eden od udeležencev naj bi ob pogledu na podzemni svet vzkliknil: »Tu je lepše kot v nebesih!

Damjan Viršek, predsednik Turističnega in okoljskega društva Županova jama ter pravnuk Josipa Permeta, po katerem jama nosi ime. FOTO: Blaž Samec

Že nekaj dni pozneje so jamo raziskali člani Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane. Perme pa je začel razmišljati, kako bi jo odprli obiskovalcem. Ker jamarjev turistični razvoj ni zanimal, so se organizirali domačini, ustanovili društvo ter z veselicami, nabirkami in pomočjo dobrotnikov zbrali denar za ureditev poti. Jamo so za obiskovalce odprli že leto po odkritju. Zaradi velikega zanimanja so pozneje zgradili še prekop med Ledenico in Srebrno dvorano, ki je omogočil varnejši dostop.

Danes ima Županova jama osem dvoran. Obiskovalci najprej vstopijo v Ledenico, ki jo je že Janez Vajkard Valvasor opisal v Slavi vojvodine Kranjske. Med najbolj znamenitimi oblikami je mogočni naravni »kamin«, sledijo pa Srebrna, Permetova, Velika, Blatna, Matjaževa in Zadnja dvorana. Igorjeva dvorana, odkrita leta 1996, ostaja dostopna le jamarjem.

Če si priden za pet, jih vidiš pet

V jami živijo tudi značilne podzemne živali, med njimi jamska mokrica, mali podkovnjak in hrošč drobnovratnik. V Srebrni dvorani obiskovalce razveselijo tudi jamski palčki z rdečimi kapicami. »Opazujejo, ali spoštujemo pravila – da se ne prerivamo, ne vpijemo in se ne dotikamo kapnikov. Če si priden za pet, jih vidiš pet,« v šali pripovedujejo vodniki.

FOTO: Blaž Samec

Posebno doživetje je Velika dvorana z mogočnim štirimetrskim stalagmitom, imenovanim svečnik, ter številnimi kapniškimi oblikami, v katerih obiskovalci prepoznavajo različne podobe. Ena spominja na tiranozavra, druga na vojaka, tretja celo na Titanik. V Matjaževi dvorani pa kapniška tvorba spominja na prestol kralja Matjaža.

Podzemni svet je pritegnil tudi filmske ustvarjalce. V njem so snemali prizore za film o Vinetuju in pozneje še za film o slovenskem junaku Kekcu.