18. julij

18. julija 1591 je v Pragi umrl kranjski skladatelj in zborovodja Jacobus Gallus Carniolus, ki je deloval na prehodu iz pozne gotike v renesanso in iz polifonije v monodijo.

Rodil se je leta 1550 v Ribnici kot Jakob Petelin. Uporabljal je latinizirano obliko imena, ki mu je v spomin na rojstno Kranjsko dodal še pridevnik Carniolus. Slovenijo je zapustil že v mladosti in kot cistercijanski menih potoval po Avstriji, Češki, Moravski in Šleziji. Nekaj časa je živel v samostanu Melk v Spodnji Avstriji. Leta 1574 je bil pevec v dunajski dvorni kapeli, med letoma 1579 in 1585 pa kapelnik škofa iz Olomuca na Moravskem. Od 1585 do smrti je bil v Pragi organist v cerkvi sv. Jana na Zábradlí. Njegovo najbolj znano delo je Opus musicum, zbirka 374 motetov, s katerimi naj bi zadostili liturgičnim potrebam vsega cerkvenega leta. V prvem zvezku zbirke je bil tudi motet O magnum mysterium za osem glasov – Gallus je v njem uporabil tehniko coro spezzato, pri kateri so pevci razmeščeni med poslušalci – ki kaže močan vpliv beneškega polikoralnega sloga. Gallus je v svojem vseobsežnem in eklektičnem slogu združeval arhaične in sodobne glasbene tehnike. Le redko se je odločal za tradicionalno tehniko cantus firmus, ki je bila v cerkveni glasbi v rabi od srednjega veka, raje se je zatekal k novim beneškim polifoničnim tehnikam. Z nekaterimi kromatičnimi prehodi je nakazal poznejši prelom v modalnosti. V madrigalih se je rad igral z barvitim izrazjem, kar se je kazalo v motetu Mirabile mysterium, ki je izkazoval barvitost, vredno znamenitega italijanskega skladatelja Carla Gesualda, hkrati pa je bil sposoben napisati preproste in intimne skladbe, kot je bila Ecce qoumodo moritur iustus.

Dogodki na današnji dan:

64 Rim je skoraj popolnoma uničil hud požar. Cesar Neron je zanj obtožil kristjane in jih ukazal okrutno preganjati.

640 Umrl je sveti Arnulf iz Metza, škof Metza in, poleg Pipina I., najzgodnejši znani prednik cesarja Karla Velikega (rojen 580).

1013 Rodil se je nemški kronist, pesnik, skladatelj, astronom in matematik Hermann von Reichenau, čigar dela so pomembna kot primarni vir za proučevanje nekaterih dogodkov iz njegovega časa (umrl 1054).

1769 Rodil se je japonski znanstvenik Nobuhiro Sato, zgodnji zagovornik avtoritarne oblike vladavine, ki bi temeljila na političnih ustanovah in znanosti zahodnega tipa (umrl 1850).

1870 Rodil se je slovenski skladatelj, pianist in glasbeni pedagog Josip Pavčič (umrl 1949).

1870 V Petrovi cerkvi v Rimu je bila razglašena dogma o papeževi nezmotljivosti.

1924 Umrl je katalonski dramatik, pesnik in govornik Angel Guimera, strasten zagovornik katalonskega literarnega preroda, znanega kot gibanje renaixensa (rojen 1847).

1931 Umrl je nemški fiziolog in patolog Oskar Minkowski, avtor teorije, da sladkorna bolezen nastane zaradi nezadostnega izločanja neke snovi iz trebušne slinavke – pozneje se je izkazalo, da je to hormon inzulin (rojen 1858).