19. junij

Po uspehih Andreja Einspielerja na volitvah 1862 in 1871 so Slovence od osemdesetih let 19. stoletja do razpada habsburške monarhije v koroškem deželnem zboru vselej zastopali eden, dva ali celo trije poslanci, izvoljeni na slovenskih listah. Nekateri so prišli v deželni zbor tudi z list neslovenskih strank. V začasnem deželnem zboru, ki je na Koroškem nastal leta 1918, slovenski poslanci niso sodelovali, po plebiscitu pa je Koroška slovenska stranka vse do uvedbe avtoritarne stanovske ureditve vedno dobila dovolj glasov, da je v 42-članskem deželnem zboru imela dva zastopnika.

Prva slovenska poslanca, ki sta se uvrstila v koroški deželni zbor v prvi avstrijski republiki, sta bila na volitvah 19. junija 1921 izvoljena Ferdo Kraiger in Vinko Poljanec. Slovenski poslanci so sicer ves čas opozarjali na neuresničevanje manjšinskih pravic Slovencev in na gospodarsko zapostavljenost narodnostno mešanega jugozahodnega dela Koroške, a večinske podpore za svoje zahteve niso mogli dobiti. Koroška slovenska stranka je takrat delovala le kot volilna lista, njeni poslanci pa so izhajali iz slovenske prosvetne organizacije Slovenska krščanska socialna zveza za Koroško in iz manjšinskega katoliškega političnega združenja Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.

Slovence so vsako leto predstavljali tudi na mednarodnih manjšinskih kongresih. Koroška slovenska stranka v dvajsetih letih 20. stoletja ni imela svojega poslanca v avstrijskem državnem zboru, zato se je mlajša generacija manjšinskih voditeljev ob volitvah leta 1930 odločila podpreti krščansko-socialno stranko. Ko je kancler Dolfuss v tridesetihletih uvedel avtoritarno stanovsko ureditev, so v koroški deželni zbor kot predstavnika slovenske manjšine imenovali kmeta Karla Mikla in Alberta Breznika.

Po drugi svetovni vojni se v koroški deželni zbor prek samostojnih slovenskih list ni uspelo uvrstiti nobenemu Slovencu več. Leta 1970 je bil kot zadnji zavedni Slovenec na socialistični listi izvoljen bilčovski župan Hanzi Ogris. Neuspešne so bile tudi skoraj vse povojne kandidature v državni zbor, na katerih so Slovenci nastopali samostojno.

Dogodki na današnji dan:

1027 Umrl je sveti Romuald iz Ravenne, krščanski asket, ki je ustanovil puščavniški meniški red camaldolskih benediktincev, temelječ na strogi tišini.

1623 Rodil se je francoski matematik in filozof Blaise Pascal, ki je zasnoval verjetnostni račun, odkril pravilo o deljivosti števil in sestavil Pascalov trikotnik (umrl 1662).

1859 Umrl je hrvaško-dalmatinsko-slavonski ban grof Josip Jelačić (rojen 1801).

1867 V bližini Querétara v Mehiki so vojaki liberalnega predsednika Juareza usmrtili avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja, ki se je dal pod francoskim vplivom naivno oklicati za mehiškega cesarja (rojen 1832).

1897 Umrl je britanski vojaški častnik in upravitelj Charles Cunningham Boycott, ki je s svojim priimkom v svetovne slovarje prispeval besedo bojkot (rojen 1832).