Čarobno, a zapravljivo in polutivno

Ljubljana je v decembrskih dneh res čarobna. Sprehajaš se mimo okrašenih novoletnih jelk, pod umetniško zasnovano praznično osvetlitvijo, ki se iz leta v leto razvija in jo tvori nešteto lučk, ko pa zapade sneg, mesto dobi še dodatno pravljično komponento. A pri vseh teh lučeh – letos je po uradnih podatkih napeljanih več kot štirideset kilometrov lučnih girland – se človek kljub prazničnemu razpoloženju in navdušenju vpraša, koliko elektrike se porabi za vse to, in, morda še pomembneje, kaj pomeni toliko svetlobe v nočnem ozračju za naše okolje?

V primerjavi z lani je v Ljubljani manj modrih lučk, ki so bile za nekatere moteče, pojavili so se novi elementi na Gallusovem in Petkovškovem nabrežju, a v skromnejši obliki, okrašena pa sta tudi Mesarski in Žitni most, je na predstavitvi pred uradnim prižigom luči povedala Barbara Vajda, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana. Mestna občina Ljubljana (MOL) je za program praznične osvetlitve tudi letos namenila 200.000 evrov, a to so le stroški okrasitve, namestitve svetlobnih teles na drevesa, stavbe in mednje, v vsoto pa ni vključena električna energija.

Lanska priključna moč novoletne razsvetljave je bila okoli 55 kilovatov: za ves čas okrasitve je bila poraba 26.400 kilovatnih ur, je povedala Lucija Breskvar, vodja odseka za vzdrževanje na oddelku MOL za gospodarske dejavnosti in promet. Letos ne uporabljajo več petvatnih žarnic, ampak le še mikrožarnice z majhno porabo in svetleče diode. Jakost svetlobnega toka praznične okrasitve je zelo nizka, saj ni namenjena za razsvetljavo, temveč za dekoracijo. Vsako leto se razsvetljava posodablja z varčnejšimi diodami, novi mostovi so osvetljeni s posebnimi diodnimi reflektorji. Za letošnjo razsvetljavo tako predvidevajo približno desetodstotno zmanjšanje porabe. Kot je še sporočila Breskvarjeva, si prizadevajo, da bi uporabljali kakovostne materiale in naprave, s katerimi bi še zmanjšali porabo električne energije in s tem tudi stroške za božično-novoletno razsvetljavo.

Praznične lučke 
niso problematične
»Prispevek praznične osvetlitve je zanemarljiv,« pravi Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije, ki javnost opozarja na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje na splošno. Poleg tega v Sloveniji v času, ko se prižge praznična razsvetljava, marsikje ugasnejo ali pa za polovico zmanjšajo jakost cestne razsvetljave. V zimskem času tako ne opažajo kakšnih negativnih posledic praznične osvetlitve, pomembneje je to, poudarja Mohar, da bi se zavedeli, da moramo pri osvetljevanju cest in ulic pa tudi zasebnih površin skrbeti, da je najoptimalnejše. To pomeni, da za kilometer ceste porabimo najmanjšo količino svetilk z najmanjšo močjo in po možnosti s poudarjenim rumenim delom svetlobnega spektra. Na takšen način se zagotovi, da se malo svetlobe odbija od tal v nebo. To je še posebno pomembno pozimi, ko Slovenijo prekrije snežna odeja, ker ima sneg zelo veliko odbojnost, zaradi česar je zimsko zvezdno nebo najgrše v vsem letu v primerjavi z drugimi letnimi časi, pojasnjuje Mohar.

»Pozimi, ko zapade sneg, smo v delu Ljubljane, kjer so le travniki in ni nobenih hiš in cest, ugotovili, da je odboj svetlobe od snega tako močan, da se da v oblačnem vremenu sredi noči brati časopis. Svetloba se najprej odbija od snega v oblake, potem pa svetijo kvadratni kilometri oblakov, tako da bi bilo svetlo, tudi če bi kje 'ugasnili' kakšno ulico,« pravi Andrej Mohar.

Poziv k ustrezni osvetlitvi
»Ljubljana je v zadnjih nekaj letih naredila pomembne korake v pozitivno smer,« dodaja Mohar. »Opažamo pa, da se v zadnjem letu v številnih ulicah razsvetljava postavlja kar na pamet in se tudi v malo prometnih ulicah uporablja zelo močne svetilke, za katere ni nobene potrebe. Mestno oblast ves čas pozivamo, naj poskrbi, da so ulice ustrezno osvetljene. Glavne ulice, ki so najprometnejše, kjer so najvišje hitrosti, morajo biti močno osvetljene. V stranskih, kjer ni skoraj nobenega avtomobila in so hitrosti omejene, pa je dovolj orientacijska razsvetljava za pešce. Nikakor pa ne sme biti takšna kot na mestnih vpadnicah.«

Na Temno nebo Slovenije se obračajo tudi nezadovoljni občani. Kot opisuje Andrej Mohar, jim je možakar izpod Šmarne gore poslal pritožbo, da so letos na slepi ulici, široki dobra dva metra, postavili enako močne svetilke kot na glavnih ljubljanskih vpadnicah. »Na slepi ulici, dolgi približno osemdeset metrov, kjer človek vozi s kakšnimi petnajstimi kilometri na uro, stojijo devetmetrski stebri s 150-vatnimi svetilkami. Če imaš dva metra in pol široko cesto in ob njej postaviš devetmetrski steber, svetloba ne pada samo nanjo, ampak povsod naokoli,« sklene Mohar.

*

Iz makrokozmosa v mikrokozmos
Vesoljna Ljubljana je že deset let rdeča nit mestne okrasitve akademskega slikarja Zmaga Modica. Po razstavi Podobe praspomina leta 2000 je pomislil, da bi bilo temo primerno potegniti na ulico. Za začetek je naredil šest svetlobnih teles, galaksij, ki so se razvijale do danes. »Šel sem iz makrokozmosa v mikrokozmos in dobil dve dimenziji: manjšo in večjo od nas. To je mikrokozmos v smislu atoma, koordinatnega sistema, kromosomov, DNK, spermijev, letos pa sem dodal še najpomembnejšo, celično zadevo: delitev celice, ki ji na koncu sledi zarodek, ki mu utripa srce. Upodobljena je vsa zgodba življenja vesolja in človeka, dodal pa bom še simbol neskončnosti.« Čeprav Modic zamisli snuje ves čas, priprave na okrasitev Ljubljane trajajo približno mesec in pol, s sodelavci pa je vsak dan preživel v delavnici ali na terenu. »Dobro se je zavedati, da živimo v vesolju. Upam, da ti okraski vsaj za nekatere niso samo okraski, da dobijo še dodaten pomen: za otroke so lahko poučni, starejše pa spomnijo, da smo vsi nekoč bili v dveh delčkih – jajčecu in spermiju. Tako se zavemo tudi genetske zgodovine samega sebe in svoje preteklosti.«