Cepivo za vse!
Se bodo proti covidu-19 lahko zaščitili samo prebivalci najbogatejših držav?
Odpri galerijo
Vodja Koalicije za pripravljanje inovacij proti epidemijam (CEPI) Richard Hatchett je zaskrbljen, da bodo najbogatejše države pokupile vse cepivo proti covidu-19. FOTO: AFP
Če pustimo ob strani rusko zatrjevanje, da že imajo zanesljivo cepivo za zaščito pred aktualno koronavirusno boleznijo in da bodo kmalu začeli z množičnim cepljenjem, za zdaj zanesljivega branika pred covidom-19 še ni. A je po drugi strani precej verjetno, da bo cepivo na voljo kmalu. Kljub temu je vodja mednarodne neprofitne organizacije Koalicija za pripravljanje inovacij proti epidemijam (CEPI) Richard Hatchett v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je zaskrbljen.
Zaskrbljen je zato, ker se mu zdi, da morda ne bo mogel opraviti svoje naloge, se pravi poskrbeti za pravično razdelitev cepiva po svetu. Bogate države so namreč že vnaprej rezervirale velike količine cepiva, ko ga bodo razvili in primerno preizkusili. Američan Hatchett je izpostavil svojo domovino. Administracija Donalda Trumpa je namreč podpisala pogodbe s šestimi verjetnimi proizvajalci prihajajočega cepiva, s katerimi si je zagotovila 800 milijonov odmerkov; država ima sicer približno 330 milijonov prebivalcev. Skupina najrazvitejših držav – poleg ZDA še članice Evropske unije, Kanada in Japonska – pa si je skupaj po izračunu AFP rezervirala kar 3,1 milijarde odmerkov cepiva.
CEPI in nekatere druge neprofitne organizacije nameravajo v prihodnjem letu kupiti in po vseh državah enakomerno razdeliti dve milijardi odmerkov cepiva proti covidu-19. Cilj Svetovne zdravstvene organizacije pa je, da bi vse države dobile cepivo za zaščito petine najbolj ogroženih prebivalcev, vključno z zdravstvenimi delavci. Da Hatchettov strah, da se to ne bo zgodilo, ker bodo bogatejši pri nabavi »preskočili« revnejše, ni iz trte izvit, dokazuje primer tako imenovane prašičje gripe iz leta 2009. Takrat so razvite države pokupile vse cepivo proti njej, a se je potem na srečo izkazalo, da je bila skrb za izbruh pandemije pretirana.
Preden se je Hatchett, po izobrazbi je zdravnik, pridružil fundaciji CEPI, je bil vodja ameriške zvezne agencije za napredne raziskave in razvoj v biomedicini (BARDA). Njena naloga je razvoj zdravstvenih protiukrepov v primeru bioterorizma in pandemij gripe ter podobnih bolezni. Zato je Hatchett že sodeloval pri razvoju cepiv proti nekaterim virusom gripe, koronavirusom, virusom ebole, zike in drugim. Je pa bil tudi član sveta za domovinsko varnost za časa administracije Georgea Busha ml. in član ekipe Bele hiše za nacionalno varnost za časa administracije Baracka Obame.
Fundacijo CEPI so zasnovali leta 2015 in uradno zagnali leta 2017 na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu. Sedež je v Oslu na Norveškem, pisarne pa ima še v Londonu in Washingtonu. Namen fundacije CEPI je, da zbira sredstva javnih, zasebnih, človekoljubnih in nevladnih organizacij ter jih usmerja v razvoj cepiv proti grozečim virusom. Ker je eden od njenih ustanoviteljev in glavnih financerjev fundacija Billa in Melinde Gates, ki igra eno glavnih vlog v vseh mogočih teorijah zarot, tudi aktualnih, povezanih z boleznijo covid-19, pa marsikdo seveda ni prepričan o njenih povsem človekoljubnih namenih.
Zaskrbljen je zato, ker se mu zdi, da morda ne bo mogel opraviti svoje naloge, se pravi poskrbeti za pravično razdelitev cepiva po svetu. Bogate države so namreč že vnaprej rezervirale velike količine cepiva, ko ga bodo razvili in primerno preizkusili. Američan Hatchett je izpostavil svojo domovino. Administracija Donalda Trumpa je namreč podpisala pogodbe s šestimi verjetnimi proizvajalci prihajajočega cepiva, s katerimi si je zagotovila 800 milijonov odmerkov; država ima sicer približno 330 milijonov prebivalcev. Skupina najrazvitejših držav – poleg ZDA še članice Evropske unije, Kanada in Japonska – pa si je skupaj po izračunu AFP rezervirala kar 3,1 milijarde odmerkov cepiva.
Virus, ki je ustavil svet. FOTO: Saul Loeb/Reuters
CEPI in nekatere druge neprofitne organizacije nameravajo v prihodnjem letu kupiti in po vseh državah enakomerno razdeliti dve milijardi odmerkov cepiva proti covidu-19. Cilj Svetovne zdravstvene organizacije pa je, da bi vse države dobile cepivo za zaščito petine najbolj ogroženih prebivalcev, vključno z zdravstvenimi delavci. Da Hatchettov strah, da se to ne bo zgodilo, ker bodo bogatejši pri nabavi »preskočili« revnejše, ni iz trte izvit, dokazuje primer tako imenovane prašičje gripe iz leta 2009. Takrat so razvite države pokupile vse cepivo proti njej, a se je potem na srečo izkazalo, da je bila skrb za izbruh pandemije pretirana.
Preden se je Hatchett, po izobrazbi je zdravnik, pridružil fundaciji CEPI, je bil vodja ameriške zvezne agencije za napredne raziskave in razvoj v biomedicini (BARDA). Njena naloga je razvoj zdravstvenih protiukrepov v primeru bioterorizma in pandemij gripe ter podobnih bolezni. Zato je Hatchett že sodeloval pri razvoju cepiv proti nekaterim virusom gripe, koronavirusom, virusom ebole, zike in drugim. Je pa bil tudi član sveta za domovinsko varnost za časa administracije Georgea Busha ml. in član ekipe Bele hiše za nacionalno varnost za časa administracije Baracka Obame.
Fundacijo CEPI so zasnovali leta 2015 in uradno zagnali leta 2017 na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu. Sedež je v Oslu na Norveškem, pisarne pa ima še v Londonu in Washingtonu. Namen fundacije CEPI je, da zbira sredstva javnih, zasebnih, človekoljubnih in nevladnih organizacij ter jih usmerja v razvoj cepiv proti grozečim virusom. Ker je eden od njenih ustanoviteljev in glavnih financerjev fundacija Billa in Melinde Gates, ki igra eno glavnih vlog v vseh mogočih teorijah zarot, tudi aktualnih, povezanih z boleznijo covid-19, pa marsikdo seveda ni prepričan o njenih povsem človekoljubnih namenih.
