»Dedek alergij« še ne miruje
Dr. Bill Frankland je s 106. leti najbrž najstarejši še aktiven zdravnik na svetu, saj še vedno svetuje bolnikom in piše strokovne članke o alergijah.
Odpri galerijo
Bill Frankland (desno) je pred davnimi časi zdravil Sadama Huseina. FOTO: Wikimedia
»Med svojim stotim in stošestim letom sem objavil štiri strokovne članke,« se je pohvalil dr. Bill Frankland, ki je s 106. leti najbrž najstarejši še aktiven zdravnik na svetu. Kljub zavidljivi starosti britanski specialist za alergije še vedno deluje v svojem kabinetu v Londonu, v katerem obkrožen s kupi akademskega gradiva, oblečen v obvezno suknjo in kravato svetuje bolnikom. Čeprav se je uradno upokojil s 65 leti, je nadaljeval delo kot prostovoljec. »Kaj bi sicer počel,« je pripomnil Frankland.
Kariero je začel v tridesetih letih prejšnjega stoletja in se razvil v svetovno znanega strokovnjaka za zdravljenje alergij, zaradi česar se ga je prijel vzdevek »dedek alergij«. Prepričal je namreč medije, da so v vremenske napovedi vključili podatke o alergenih v ozračju, in tako olajšal trpljenje številnim bolnikom. Zdravnik, ki je v razburkanem življenju preživel tudi vojno ujetništvo in sodeloval z Alexandrom Flemingom, prejemnikom Nobelove nagrade za odkritje antibiotikov, je zaslovel z ugotovitvijo, da je alergija odziv na slabo delovanje imunskega sistema, nato pa s kolegi odkril metodo zdravljenja kroničnih alergij s pomočjo majhnih odmerkov alergena.
Frankland, ki je lani za 105. rojstni dan prejel kar dve čestitki britanske kraljice Elizabete in ne skriva, da si sem ter tja z veseljem privošči kozarček ali dva vina, se rad pohvali z napeto zgodbo o sodelovanju s Sadamom Huseinom. Davnega leta 1979 so ga poklicali, da pregleda iraškega predsednika, ki naj bi trpel zaradi alergije, pomagala pa mu niso nobena zdravila.
»V resnici ni bil alergičen. Njegov edini problem je bilo 40 cigaret, ki jih je pokadil vsak dan. Rekel sem mu, naj takoj preneha, sicer me nikoli več ne bo videl. Prepričan sem, da še nihče ni tako govoril s Huseinom. Pozneje sem slišal, da je ustrelil svojega državnega sekretarja za zdravstvo, ker se ni strinjal z njegovim mnenjem. Verjetno sem imel srečo,« se je pošalil živahni stošestletnik, ki je še pred kratkim kot neplačani svetovalec v vladni bolnišnici v Londonu (Guy's Hospital) raziskoval alergijo na oreščke, zdaj pa se pripravlja na izid svojega novega strokovnega članka.
Kariero je začel v tridesetih letih prejšnjega stoletja in se razvil v svetovno znanega strokovnjaka za zdravljenje alergij, zaradi česar se ga je prijel vzdevek »dedek alergij«. Prepričal je namreč medije, da so v vremenske napovedi vključili podatke o alergenih v ozračju, in tako olajšal trpljenje številnim bolnikom. Zdravnik, ki je v razburkanem življenju preživel tudi vojno ujetništvo in sodeloval z Alexandrom Flemingom, prejemnikom Nobelove nagrade za odkritje antibiotikov, je zaslovel z ugotovitvijo, da je alergija odziv na slabo delovanje imunskega sistema, nato pa s kolegi odkril metodo zdravljenja kroničnih alergij s pomočjo majhnih odmerkov alergena.
Kljub svoji zavidljivi starosti britanski specialist za alergije še vedno svetuje bolnikom.
Frankland, ki je lani za 105. rojstni dan prejel kar dve čestitki britanske kraljice Elizabete in ne skriva, da si sem ter tja z veseljem privošči kozarček ali dva vina, se rad pohvali z napeto zgodbo o sodelovanju s Sadamom Huseinom. Davnega leta 1979 so ga poklicali, da pregleda iraškega predsednika, ki naj bi trpel zaradi alergije, pomagala pa mu niso nobena zdravila.
»V resnici ni bil alergičen. Njegov edini problem je bilo 40 cigaret, ki jih je pokadil vsak dan. Rekel sem mu, naj takoj preneha, sicer me nikoli več ne bo videl. Prepričan sem, da še nihče ni tako govoril s Huseinom. Pozneje sem slišal, da je ustrelil svojega državnega sekretarja za zdravstvo, ker se ni strinjal z njegovim mnenjem. Verjetno sem imel srečo,« se je pošalil živahni stošestletnik, ki je še pred kratkim kot neplačani svetovalec v vladni bolnišnici v Londonu (Guy's Hospital) raziskoval alergijo na oreščke, zdaj pa se pripravlja na izid svojega novega strokovnega članka.
