Dediščina princese Diane 29 let po njeni smrti

Njeno poroko z britanskim prestolonaslednikom, princem Charlesom, si je 29. julija 1981 po televiziji ogledalo 750 milijonov ljudi. Ženin je bil star 32 let, nevesta dvajset. Prvič ga je srečala štiri leta pred poroko, ko se je sestajal z njeno starejšo sestro Sarah.

Resno ga je začela zanimati leta 1980, ko ga je opazovala pri igranju pola, 24. februarja 1981 sta uradno razglasila zaroko, čeprav je Diana njegovo snubitev sprejela že nekaj tednov prej.

Gneča v zakonu

Kot četrti otrok in tretja hči Frances Roche in Johna Spencerja se je rodila v plemiški družini in kot taka je bila primerna kandidatka za prestolonaslednikovo nevesto. Charles je doživljal pritisk staršev, naj se končno ustali, pa tudi britanske javnosti, ki je hrepenela po pravljici.
Bodoči kralj je namreč resno vzel nasvet svojega starega strica, lorda Mountbattna, naj se zdivja in »ima toliko avantur, kot si jih lahko privošči«. Njegovih mladostnih spremljevalk – ni jih bilo malo – se je v krvoločnem britanskem rumenem tisku oprijel vzdevek Charliejevi angelčki. Po mnenju poznavalcev kraljeve družine je imel princ med letoma 1967 in 1980, ko je srečal Diano, več kot 20 razmerij.

Njegova prva ljubezen je bila hčerka čilskega veleposlanika v Londonu, Lucia Santa Cruz. Z Diano je imela kar nekaj skupnih lastnosti: obe sta bili svetlolaski, obe plemiškega rodu in obe sta se šolali v Švici. Charlesova biografinja Sally Bedell Smith jo opisuje kot prvo pravo ljubezen v prinčevem življenju.
Malo je znano, kako se je ljubezen s pet let starejšo lepotico končala, toda v avtorizirani prinčevi biografiji Prince of Wales avtor Johnatan Dimbleby navaja, da je bila ravno Santa Cruzova tista, ki je Charlesu predstavila ljubezen njegovega življenja. Rekla mu je, da ima »ravno pravo dekle« zanj, pri čemer seveda ni mislila valižanske princese, ampak Camillo Shand, pozneje znano kot Camillo Parker Bowles, sedanjo Charlesovo ženo.

Že Camillina prednica Alice Keppel je bila ljubica angleškega kralja, Edvarda VII. S Charlesom sta se spoznala 1972., družila sta se pol leta, njuno ljubezen pa je pretrgalo Charlesovo služenje v kraljevi mornarici. Ko se je po osmih mesecih vrnil, je bila Camilla že zaročena z drugim, vojaškim častnikom Andrewom Parkerjem Bowlesom in 1973. sta se poročila.
Po poroki z Diano je Charles zvezo s Camillo obnovil, o čemer je Diana spregovorila v znamenitem televizijskem intervjuju, ko je dejala: »V zakonu smo bili trije, zato je bila precejšnja gneča.«
Pravljična poroka se je kmalu sprevrgla v razočaranje. Princ Charles je svojemu uradnemu biografu Dimblebyju povedal, da je šele na medenih tednih, ki sta jih preživela na jahti Britanija, spoznal, da njegova mlada žena trpi za bulimijo. »To je težko ozdravljiva in zahrbtna bolezen.
Povzročiš si jo sam, ker se tako nizko ceniš in ker misliš, da si tako malo vreden in da si ničesar ne zaslužiš. Štiri- ali petkrat na dan se nabašeš s hrano, kar te potolaži. Kot da bi te nekdo objel, vendar je to samo začasno. Potem se ti zagabi nabreklost lastnega trebuha in vse skupaj izbruhaš ... Razdiralen vzorec, ki se nenehno ponavlja,« je Diana o bolezni spregovorila leta 1995 v intervjuju z Martinom Bashirjem.

Božanska, da se človeku ustavi srce

Malo manj kot leto po poroki, 21. junija 1982, je Diana rodila sina Williama, 15. septembra 1984 še Harryja. V nasprotju s kraljico, ki je svoje otroke obiskovala samo v času večerne kopeli, sicer pa se je posvečala vladanju, je bila Diana skrbna mati. Sinova je jemala s seboj, kadar ju je le lahko, in se veliko ukvarjala z njima.
»Tisti čas je bila princesa podrtija. Vendar je bila osupljivo lepa, saj se je s stradežem znebila vse teže, ki jo je bila pridobila med nosečnostjo (šestindvajset kilogramov). Hodila je nakupovat vsak dan, da bi pozabila na lakoto, in učinek je bil neverjeten. 'Božanska je edina prava beseda zanjo', so vzdihovali pri reviji Vogue. 'Božanska, da se človeku ustavi srce',« v knjigi Britanska kraljevska družina, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1998 pri založbi Mladinska knjiga, piše Kitty Kelley

Toda eno je bila fasada, nekaj povsem drugega pa življenje, ki ga bliskavice in kamere niso ovekovečile. Zakon s Charlesom je bil le še farsa. On se je vračal k stari ljubezni Camilli, ona se je tolažila z drugimi. Ko je izvedela za moževo nezvestobo, je tudi sama začela 18-mesečno ljubezensko razmerje z armadnim majorjem Jamesom Hewittom.

Ko so ga poklicali služit v Nemčijo, se je zapletla z Jamesom Gilbeyjem, ki jo je klical Sipica. Njuni telefonski posnetki so pricurljali v javnost in izbruhnil je škandal.

»Tako kot Jacqueline Kennedy Onassis in princesa Grace Monaška pred njo je zdaj valižanska princesa postala slikovito žarišče za množice. Obravnavana kot naravni pojav je postala predmet množične histerije. Ljudje so se postavljali v špalirje in čakali po cele ure samo zato, da bi jo videli, ko se pelje se mimo.

Stegovali so se proti njej, da bi se je dotaknili, in bili so blaženi, če se je nasmehnila v njihovo smer. V nasprotju s svojim turobnim možem je v njih vzbujala vzhičenje. Imela je sijaj filmske zvezde, on pa tega ni prenesel,« piše Kelleyjeva.

Leta 1992 je Britanijo in svet pretresla knjiga Andrewa Mortona Diana – Her True Story (Njena resnična zgodba). Nedolgo po izidu je Diana priznala, da je prijateljem in družini naročila, naj sodelujejo z avtorjem knjige o propadajočem zakonu kraljevega para. Januarja 1993 so v javnost pricurljali še ljubezenski telefonski posnetki Charlesa in Camille iz leta 1989.

»Kar živel bi v tvojih hlačkah. Tako bi bilo veliko laže,« je medlel britanski prestolonaslednik, Camilla pa mu je zagotavljala, da si ga želi noč in dan, »obupno, obupno, obupno«. Tedaj je tudi kraljica Elizabeta, za katero je bila ločitev prvorojenega sina dotlej tabu, prikimala: Charles in Diana nista bila več ujetnika zakona, ki je že dolgo obstajal samo na papirju.
Leta 1992 sta se uradno razšla, čez dve leti se je ločila tudi Camilla. Ločitveni dogovor sta dosegla leta 1996. Diana je obdržala stanovanji v Kensingtonski palači in v palači St. James, nakit, ki ga je dobila v zakonu, in varovanje metropolitanske policije, ki ga je v zadnjih letih življenja sicer zavračala, ker se je želela odmakniti od kraljeve družine.
Tisti, ki so ji bili blizu, pravijo, da je bil ljubezen njenega življenja britansko-pakistanski srčni kirurg Hasnat Khan, s katerim se je sestajala dve leti, do poletja 1997. Razšla sta se menda zato, ker se on ni mogel navaditi na medijsko pozornost, ki tudi po ločitvi od Charlesa ni pojenjala.

Kmalu za Khanom se je začela sestajati z Dodijem Al-Fayedom. Enaintridesetega avgusta 1997 sta v Parizu bežala pred paparaci in v predoru Pont de l'Alma je voznik izgubil nadzor nad vozilom. Diana, Dodi in šofer Henri Paul so v nesreči umrli, varnostnik Trevor Rees-Jones pa je preživel. Dianin pogreb si je 6. septembra po televiziji ogledalo na milijone ljudi po vsem svetu.
Po njeni smrti sta s Camilla in Charles tudi uradno obnovila zvezo, leta 2003 sta se skupaj vselila v Clarence House in se aprila 2005 poročila.

Zgodovina se ponavlja

Skoraj četrt stoletja po smrti princese Diane v pariški bolnišnici je britansko kraljevo družino pretresel nov škandal, ki so ga mediji poimenovali Megxit, besedo so skovali iz Meghan in brexit.
Mlajši sin Diane in Charlesa, princ Harry, in njegova žena Meghan sta namreč januarja lani povsem nepričakovano odstopila kot ožja člana kraljeve družine, svojo odločitev pa objavila kar na instagramu. Dodala sta, da bosta čas preživljala med Veliko Britanijo in Severno Ameriko ter da se bosta finančno osamosvojila.
Kraljeva družina je na sestanku, poimenovanem vrh v Sandringhamu, odločila, da par ne bo več uporabljal naziva kraljeva visokost. Letos 7. marca so v ZDA, dan pozneje pa še v Veliki Britaniji predvajali intervju vojvode in vojvodinje Susseške s kraljico pogovornih oddaj Oprah Winfrey.
Za britansko kraljevo družino je bila oddaja uničujoča. V njej namreč nista le razkrila spola svojega prihajajočega otroka in podrobnosti, kako sta se zaljubila, ampak sta spregovorila tudi o tem, kako težko je bilo Meghan v kraljevi družini, da se je borila z duševnimi težavami in zaradi pomanjkanja čustvene podpore razmišljala celo o samomoru.
Vrhunec intervjuja je bil, ko sta povedala, da je Harryja ožji član kraljeve družine vprašal, kako temen bo pravzaprav njun prvorojenec Archie, s čimer sta kraljevo družino posredno obtožila rasizma.
»Zaradi istih kvalitet, ki so iz Meghan naredile zvezdnico – da je iskrena in strastna o pravicah žensk ter da ima kot ženska dveh ras sposobnost, da se poveže z ljudmi, ki se jim zdi, da nimajo glasu –, je Meghan nadvse primerna tudi za sodobno vojvodinjo.
Toda prav zaradi teh kvalitet je postala grožnja. Kot je princ Harry namignil Oprah, je njegova družina toplo sprejela Meghan, 'dokler niso videli, kako neverjetna je pri svojem delu', na njuni turneji po južnem Pacifiku leta 2019. 'To je prebudilo spomine.' Ne srečnih, je namignil princ,« v majski številki revije Vanity Fair piše Michelle Ruiz.

Ruizova torej sklepa, da člane kraljeve družine pri Meghan motijo iste stvari, ki so jih motile pri princesi Diani. Anna Pasternak, avtorica knjige The Real Wallis Simpson, za Vanity Fair pravi: »Harry in Meghan sta bila naenkrat preveč bleščeča. Zaradi njiju sta bila Cambriška, Bill in Cathy, videti nerodna, predmestna in precej dolgočasna.«
»Skupaj sva šla skozi pekel,« je o odnosu z dve leti starejšim bratom Oprah povedal zdaj 36-letni Harry. Ves svet se še spomni mladih princev, ki sta sklonjenih glav hodila za mamino krsto. Ko sta odraščala, sta bila nerazdružljiva, gibala sta se v istem krogu ljudi in zdelo se je, da ju nič ne more ločiti.
Ko sta William in Catherine dobila prvega otroka, je Harry z veseljem prevzel vlogo porednega strica. Toda kot pravi Harryjev prijatelj iz britanske vojske Dean Stott, je »ravno dejstvo, da sta se William in Kate poročila in si ustvarila družino, Harryju odprlo oči. Tega si je želel tudi sam.«
Toda s poroko so se njune poti in tudi funkcije še bolj ločile. »Starejši brat in prestolonaslednik je izbral svojo angleško vrtnico s fakultete St. Andrews, s katero je bil pred poroko s prekinitvami skoraj desetletje. V javnosti se redko držita za roke.
Nepredvidljivi in čustveni Harry je potreboval dlje, da se je ustalil (spomnimo se le slači-biljarda v Vegasu), toda globoko se je zaljubil v Meghan, prvo ločeno Američanko mešane krvi v zgodovini. Za poroko sta potrebovala le 18 mesecev,« piše Ruizova.
Skupaj bi lahko brata predstavljala novo generacijo kraljeve družine, ki je pokopala svojo nesrečno preteklost, namesto tega pa, ugotavlja Anna Pasternak, »William in Harry preigravata dinamiko svojih staršev«.
Harry, ki je bolj čustven in vročekrven, hodi po Dianini poti in je z intervjujem z Oprah kot že njegova mati pred njim prekršil družinsko zavezo k molku, medtem ko William sledi očetu in verjame, da ima dolžnost do družine vselej prednost pred čustvi.
Bodoči britanski kralj William je potem, ko sta Harry in Meghan odvrla »rasistično bombo«, izjavil, da »zagotovo nismo rasistična družina«, toda kot opozarja feministična aktivistka Shola Mos-Shogbamimu, je ostal ob napadih britanskih medijev na Meghan, ki bi jih težko označili drugače kot rasistične, popolnoma tiho. »Zakaj torej nisi vstal proti rasizmu, ko je šlo za tvojo svakinjo?« se sprašuje.
Britanska monarhija je preživela že marsikaj, tudi leto 1992, ki ga je kraljica označila za annus horribilis. Takrat so se razšli trije od njenih štirih otrok, poleg tega je bil v požaru močno poškodovan grad Windsor.
Obtožbe Harryja in Meghan kažejo, da tudi kraljeva družina potrebuje modernizacijo, ki jo bo približala današnjim ljudem. Da bi se znebili svoje okostenelosti in lesene drže, se jim ni treba ozreti daleč.
Diana je bila v približevanju ljudem mojstrica, zato tudi skoraj tri desetletja po smrti ostaja nesporna kraljica ljudskih src.