Dr. Valvazor in njegovi mobilni junaki

Junaki Slovenije: Statistični urad prvič pripravil interaktivno igro, s katero nameravajo poljudno predstaviti slovensko preteklost in statistiko

Objavljeno
01. februar 2019 10.00
Posodobljeno
01. februar 2019 10.00
Raziskovalci ene ali različnih regij se v simulaciji pomerijo v poznavanju dejstev. Vir Surs
Slovenski raziskovalec Edvard Valvazor, ki zase trdi, da je potomec velikega polihistorja Janeza Vajkarda, išče pomočnike, ki mu bodo pomagali raziskovati slovenske regije. Na terenu bodo iskali podatkovje o narodovi preteklosti. Slovenija, je prepričan dr. Valvazor, bo v prihodnosti eno samo veliko raziskovalno polje, njegovi »izzivalci« pa nesporni narodni junaki.

Statistična pismenost skozi igro
Dominik Bašelj, svetovalec na Sursu, je lani magistriral iz statistične pismenosti skozi igro prav na primeru večigralske izobraževalne mobilne igre Junaki Slovenije. »Statistična pismenost velja v današnjem svetu za zelo koristno veščino in je zadnja leta deležna vedno več pozornosti. Pomaga nam kritično ovrednotiti podatke in informacije okoli nas, ki so pogosto namerno ali nenamerno zavajajoči. Zato je pomembno, da državljane statistično izobražujemo in opismenjujemo že v času šolanja,« je prepričan Bašelj, ki je trg iger, preden se je odločil za mobilni kviz, dobro preveril. Eden od kriterijev, ki ga je pri tem upošteval, je bil koncept Sursa: »Ugotovil sem, da so geografsko obarvani kvizi v Sloveniji najboljše izhodišče za to, da statistiko približamo množicam.« O vlogi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v statistiki pravi: »Vse se vrti okrog tehnologije. Zlasti mladi jih radi uporabljajo, skozi igro se učijo, skratka, s kvizom smo zadeli v polno. Ljudje so navdušeni.« Vendar poleg kopice pohval tu in tam na Surs prileti tudi kakšno opozorilo. »Najdejo se napake, seveda. Nekaj smo jih že odpravili, a k sreči ni nič hujšega.« Na Sursu lahko spremljajo, kolikokrat so se uporabniki že pomerili v poznavanju Slovenije, beležijo število zmag, imajo tudi podatke, pri katerih vprašanjih je največ pravilnih in kje največ napačnih odgovorov. Zadnji podatek o številu mladih v Ljubljani, za primer, je eden najtrših orehov v kvizu, ki ga strejo le redki.
image
Dominik Bašelj, svetovalec na Sursu: Junaki Slovenije so njegovo magistrsko delo. Foto Osebni Arhiv Db


Statistični urad se je prvič, odkar obstaja, lotil junakov Slovenije in jim dodelil osrednjo vlogo v istoimenskem mobilnem kvizu, interaktivni igri za android in ios. Dogajanje so postavili v domišljijsko Slovenijo. Za nameček je tudi Edvard Valvazor »le« domišljijski – virtualni gospod, ki pa z zares velikim navdušenjem raziskuje slovensko preteklost in hkrati promovira statistiko kot zanimivo znanost ter si obeta, da bo v svojo simulacijo Slovenije pritegnil čim več uporabnikov. V tednu dni, odkar so Junaki Slovenije zagledali beli dan, so pri Sursu našteli že 7300 prenosov.

image
Kdo se upa pomeriti? Arhiv Surs

 

Slabo pokrita ženska scena


Martin Bajželj, predstavnik urada za odnose z mediji, pravi, da jih je tolikšno število pozitivno presenetilo, pozitivni so tudi odzivi: »Na uradu nenehno iščemo načine, kako statistiko poljudno predstaviti družbi. Z evropskimi sredstvi v 70-odstotnem deležu oziroma v znesku 71.200 evrov se nam je ta priložnost ponudila in računalniška igra je bila logična izbira.«

image
Kdo zna, kdo ve? Arhiv Surs


Doslej je dr. Valvazor razvil dva tisoč vprašanj, odgovore nanje igralcem pomaga iskati deveterica slovenskih zgodovinskih oziroma literarnih junakov. Pri tem lahko izbirajo med moškimi in ženskimi liki, med pozitivnimi in manj pozitivnimi. Lastno identiteto je mogoče zamenjati z zelenim Jurijem, ki uravnava moč Sonca in gospodari nad volkovi, z dobrosrčnim kraljem Matjažem, ki je zaspal v votlini pod Peco, s Kekcem, zvitim pastirčkom z visokogorskih pašnikov, s samosvojim kontrabantarjem Krpanom, s slovenskim Rambom Petrom Klepcem, celo z velikim ljubljanskim Casanovo Povodnim možem. Igralke v kvizu imajo pol manjšo izbiro od moških. Med »največje« slovenske ženske like je Surs uvrstil usmiljenja vredno Mojco Pokrajculjo z lončkom, demona v ženski podobi Pehtro babo in prelepo lepo Vido, tri ženske stereotipe torej: ubogo, hudobno in lepo.

image
Kralj Matjaž, eden od devetih poočnikov pri reševanju kviza. Arhiv Surs


Ali izbor po svoje priča o junakih in junakinjah, ki so Slovencem pisali zgodovino? Ali četrtega stereotipa, pametne slovenske ženske, res ni najti v vsej naši zgodovini? Ilustratorka Monika Klobčar smeje se priznava, da je bila »ženska scena na začetku še slabše pokrita« in da je Surs svoj izbor ženskih značajev s tretjim likom dopolnil šele v nadaljevanju: »Tudi sama pogrešam še kakšen ženski značaj. K sreči pa sta Pehtra in lepa Vida poleg vseh svojih lastnosti tudi pametni. Mojca Pokrajculja je morda malce manj … Zakaj bi se sicer skrivala v lončku?« Bajželj obžaluje, da »pametne Slovenke« tudi v prihodnje, ker se je projekt zaključil, najbrž ne bo mogoče vključiti v kviz: »Moderiramo lahko v glavnem le vsebino …«


Surovina na surovino – regija


image
Kdo zna, kdo ve? Arhiv Surs


Katero mitološko bitje je nekoč prebivalo v Ljubljani? Je bil volkodlak? Kiklop? Sfinga? Ali morda zmaj? Ali je območje Maribora v preteklosti pripadalo inkovski, keltski, hunski ali morda frankovski grofiji? S katero surovino je bil v davnini bogat zasavski »Rudarski Dol«: z žitom, lesom ali premogom? In koliko mladih do 24. leta živi danes v prestolnici? Takšna in podobna vprašanja zanimajo neutrudnega raziskovalca slovenske zgodovine, geografije, kulture in književnosti Valvazorja. Bogatenje na račun surovin, ki jih premore dvanajsterica slovenskih regij, je bistvo igre, ki traja ves teden.

image
Vprašanje za Štajerce. Arhiv Surs


Raziskovalci ene ali različnih regij se v simulaciji pomerijo v poznavanju dejstev, pri čemer namesto točk zbirajo surovine, ki predstavljajo gradnike mest in regij. Gradnja poteka na časovnici od prazgodovine do svetle prihodnosti, v slogu kamen na kamen oziroma surovina na surovino – mesto ali regija. Zmagovalec je, kdor doseže največji napredek pri gradnji.