Boris Cavazza in Ksenija Benedetti: Pogosto me prežema strah
Jesensko dopoldne je bilo sončno. Boris Cavazza in Ksenija Benedetti sta ob čaju sedela v kavarni Union. Še preden se dodobra zahvalim, ker sta si vzela čas za ta pogovor, se Ksenija nasmehne, Boris pa pove, da je ta intervju njegov zadnji. Sledi preplet spominov in vsakdanjih zadovoljstev, življenj, prepolnih doživetij. In hvaležnost za vsak nov dan, ki omogoča čudenje.
Boris, opažate, da vam stvari, ki so vam bile nekdaj v veselje, postajajo naporne?
Boris: Recimo petje. Leonardiju (Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom 11 korakov. Leta 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo Sprehod.) kar nekako ne morem dopovedati – čeprav zdaj vendarle mislim, da mi je uspelo –, da si besedil ne morem več zapomniti tako dobro kot nekoč. Tudi z melodijo imam več težav, kot sem jih imel včasih.
Vas to frustrira?
Boris: Niti ne. Opažam le, da ljudem težko dopovem, da česa ne zmorem več tako, kot sem nekdaj ...
Prebržerite intervju na Onaplus.si
